Srečko Katanec: Počutim se kot breme reprezentanci, a ji lahko dam še veliko

LJUBLJANA – Selektor slovenske nogometne reprezentance se še ni odločil, ali bo nadaljeval delo v tej vlogi. Na prenovo izbrane vrste gleda kot na velik izziv. Pravi, da ima moštvo največ problemov na sredini igrišča.

Zdaj ste že dobro strnili vtise po kvalifikacijah za euro 2016. Kaj kažejo analize?

»Vse je kristalno jasno. Nismo se uvrstili na euro in teh kvalifikacij zato ne moremo imeti za uspešne. Ko smo bili kompletni in fizično na maksimalni ravni, smo odigrali zelo korektno. Ne bom rekel, da smo igrali na najvišji možni ravni, a nas nobena reprezentanca ni nadigrala tako, da bi denimo delovali smešno. Toda to niti ni merilo uspeha. V zadnjem obdobju je bil popoln zadetek vrnitev Ilića in Novakovića v reprezentanco. Če pa pogledam vse tekme... Kakor izpade danes, se nam je uspeh v rednem delu kvalifikacij izmuznil s poškodbo Novakovića na tekmi s Švico v Baslu. Poškodoval se je pri izidu 2:0 za nas, do konca je bilo še dobrih 20 minut. Izgubili smo liderja ne samo v napadanju, ampak tudi v branjenju. Do tistega trenutka so bili Švicarji sterilni, niso si priigrali resne priložnosti za zadetek. Mi smo imeli priložnost za vodstvo 3:0, hkrati pa smo izgubili moža, ki nam veliko pomeni tudi ob prekinitvah. Izjemno dobro namreč bere igro. Še enkrat bom ponovil, da mi nedosojena enajstmetrovka nad Kamplom ne gre iz glave. Potem so se zgodile številne individualne napake. Teh je bilo v vseh kvalifikacijah odločno preveč, to se na takšni ravni ne sme zgoditi. Vemo, da se napake običajno pojavljajo ob koncu tekem, ko imajo slabše fizično pripravljeni igralci probleme sami s sabo. To ni alibi, ampak takšni pač smo. Ob tem imamo precej igralcev, ki igrajo na ključnih mestih, v klubih pa se bolj ali manj branijo. Navajeni so, da se borijo za preživetje. Težko je nekoga čez noč pripraviti na napadalni in kreativni nogomet, če je iz kluba navajen na čisto nekaj drugega. Trdim pa, da je Slovenija obe tekmi z Ukrajino odigrala bolje kot pa katero koli drugo v dodatnih kvalifikacijah v preteklosti. Pa čeprav smo bili trikrat uspešni in smo šli na veliko tekmovanje. To je realnost. Nikoli se nisem imel za trenerskega maga, niti takrat ne, ko smo se uvrstili na EP in SP. Žal smo v Lvovu zapravili dve veliki priložnosti za gol. Fantje so gojili preveliko spoštovanje do Ukrajincev, ko pa so jih na prvi tekmi spoznali, so videli, da se lahko kosajo z njimi. Na prvi tekmi so se naučili, da morajo stati bližje in biti agresivnejši. V drugi tekmi je v naši igri vse delovalo bolje, a se nam žal ni izšlo.«

Kje ste imeli
največ problemov?

»Definitivno nisem našel vseh igralcev za zvezno vrsto, kar pa je bistvo nogometa. Vprašanje je, ali nisem opazil fantov, ki so nekje in bi igrali na višji ravni. Vseskozi smo imeli probleme na sredini, veliko sem menjal, a nisem našel rešitve. V zvezni vrsti ni bilo prave kemije, ki bi pomagala, da preživimo najzahtevnejše trenutke na tekmah. Skratka, da nekdo stopi na žogo, da izsilimo kakšen prekršek, da nekdo obleži na tleh. Če bi v Švici imeli kaj takšnega, bi se razpletlo drugače. Mi igramo, dokler igramo, ko pa smo utrujeni, se slabše branimo in niti nismo dovolj drzni, umazani v igri, zgodijo pa se nam še individualne napake. Tako je bilo tudi v obeh tekmah z Anglijo.«

Mar Kevin Kampl ni tip igralca, ki bi prevzel lidersko vlogo na sredini igrišča?

»Kampl je specifičen igralec. Eno je faza konstrukcije igre, drugo je faza branjenja. V zvezni vrsti nujno potrebujemo dva defenzivca, ki bosta trgala, če se lahko tako izrazim, celo tekmo. Če tega ne bomo imeli, bomo v izhodišču brez možnosti v tekmah z Anglijo, Škotsko in Slovaško. Poskušal sem z Mertljem, Stevanovićem, Kurtićem, Krhinom. Prave naveze nisem našel. Seveda je vse odvisno tudi od tega, kje in kako igrajo na klubski sceni. Pomembno je, da v reprezentanco pridejo v dobrem stanju, polni samozavesti. Če ni tako, potem se tega ne morejo navzeti na zgolj dveh treningih v reprezentanci. Če imaš v ekipi samo enega vezista in napadalca, ki zadržita več kot 50 odstotkov žog, si prisiljen na branjenje. Obsojen si, da veliko tečeš in trošiš energijo, proti koncu tekme pa seveda zaradi tega padeš v igri. Kampl bo imel eno vidnejših vlog, a bo več deloval v napadalni igri.

Zakaj Iličić blesti v Fiorentini, v reprezentanci pa ne izstopa?

»Takšnih igralcev je, kolikor hočete. Nekoč je bilo podobno z Mlinaričem, ki je blestel v dresu zagrebškega Dinama, v jugoslovanski reprezentanci pa mu ni šlo. Običajno so takšni igralci dobili priložnost na kakšnih desetih tekmah, ko pa je bilo jasno, da ne gre, ga niso več vabili. V Sampdorii sem igral tudi z Mancinijem, ki je bil odličen klubski igralec, v reprezentanci pa se žal ni mogel prebiti. Način igranja v klubih je drugačen kot v reprezentanci. So igralci, ki si v klubu zgradijo poseben status. Jaz sem denimo moral vselej podajati žogo Manciniju pred Viallijem. Ko je prišel v reprezentanco, je naletel na povsem drugačen status in vlogo v igri. Tako je tudi z Iličićem, ki ima v Fiorentini drugačno vlogo v povsem drugačni ekipi, kot je naša reprezentanca. Mi ne moremo igrati na posest žoge. Ko igramo proti boljši ekipi, mora prav vsak garati tudi v obrambi. Samo tako lahko Slovenija preživi. Ko igramo proti slabšim moštvom, se pojavi problem v zvezni vrsti, kjer moramo biti ustvarjalni, moramo si nekaj izmisliti proti zaprti igri nasprotnika. Iličić v klubu igra drugačen nogomet, kot ga od njega zahtevam v reprezentanci. Še enkrat naj poudarim, da Iličić ni problem te reprezentance. Po nepotrebnem se ustvarja polemika, s tem pa mediji samo škodujejo fantu. Dejstvo je, da nam za tekme z določenimi nasprotniki pride prav v igri, pri drugih pa manj.«

V reprezentanci ste
občutili tudi prepad
med generacijami.

»Videla se je velika razlika v pristopu k treningu, obroku in drugih stvareh. Starejši fantje so po večerji še ostali skupaj in se kaj pogovorili, se družili, mlajši pa so odšli v sobe. Ne moreš kar reči, da naj se zdaj kar vsi skupaj družijo. Za formiranje reprezentance je v igri veliko različnih faktorjev, če pa je zraven še generacijska razlika, je to toliko bolj občutljivo. Tako bo tudi v prihodnje, saj bo v moštvu še zmeraj nekaj starejših fantov. Nimamo možnosti, da bi v naslednjih kvalifikacijah igrali z današnjo mlado reprezentanco, pa čeprav bi na vseh tekmah izgubili. To ni mogoče, okrog tega niti ne bi bilo konsenza.

Pri nas je tako in tako velik prepad med realnostjo in pričakovanji.

»To počnete mediji. Predsednik zveze in jaz sva že na začetku kvalifikacijskega ciklusa povedala svoje o možnostih, ciljih, željah. Če sem problem jaz, potem naj se mediji izrečejo že vnaprej, da bodo imeli potem fantje mir. Prepad med dejanskimi rezultati in pričakovanji je res velik. Seveda se zgodijo tudi čudeži, ampak ne morejo se vsakič. Ponavljam še enkrat, da sem ponosen na fante, kako so v treh dneh odigrali dve tako kakovostni tekmi proti Ukrajini. Absolutno me nima biti česa sram. Tu govorimo o eni ali dveh žogah, ki bi lahko končali drugje. Če Pjatov ne bi odbil žoge z golove črte po strelu Cesarja... Na tekmi v Mariboru smo imeli posest žoge, agresijo, ustvarili smo si priložnosti, na koncu pa govorimo o neuspehu zaradi te ene branjene žoge. V preteklosti smo napredovali, čeprav smo igrali slabo, a so tekmeci precej grešili, mi pa smo zabijali fenomenalne gole. In tako je trener enkrat velik mojster in čudodelnik, drugič pa je ubogi revček. Glede tega sem miren, ampak mi je žal predsednika zveze, ki tako živi za ta nogomet, in tudi za vse mlade generacije, ki bi ob uvrstitvi dobile dodaten motiv za delo, slovenski nogomet bi dobil nov zagon... Ne vem, zakaj mediji nočejo ali ne znajo prepoznati, da ima vsak klub ali reprezentanca probleme v igri, če manjkata dva ključna igralca. Zato vnaprej opozarjam, da Sloveniji ne bo lahko niti proti Malti, če bo ta igrala v najmočnejši zasedbi. Saj ste lahko videli, kakšne težave so že imeli s to reprezentanco tudi Italijani ali Hrvati.

Kako in predvsem 
s kom torej naprej?

»To so delikatne stvari, ki jih je treba natančno analizirati. Vprašanje je, ali so nekateri igralci izpolnili svoje bonuse napak, pa je treba startati s povsem drugimi igralci. Precej vprašanj je odprtih. Bolj ali manj mi je jasno, koga ne bo več v reprezentanci. Treba je formirati novo moštvo, do septembra pa bomo imeli za skupno delo na voljo dvakrat po sedem dni. Toda še razmišljam, ali bom nadaljeval delo. Moram si biti na jasnem, ali sem zadovoljen s sabo v tej vlogi in kaj lahko pričakujem v prihodnosti. Pogodbo z NZS imam, s predsednikom fantastično sodelujeva. V minulem ciklusu so nekateri Srečka Katanca predstavljali kot trenerskega maga, mediji postavljajo cilje po svoje in podžigajo javnost v pričakovanjih. Tako sploh ne vem, zakaj imamo novinarske konference, če mediji pavšalno spremljajo, kaj reprezentanca počne. Ko igramo proti Angliji, se Slovenijo uvršča ob bok tej reprezentanci, kot da smo mi na enaki ravni. Tako bi moral jaz kot selektor priti pred novinarje in reči, seveda, premagali bomo Anglijo. Morda se takšno ozračje ustvarja, ker sem selektor jaz. Morda ne bi bilo tako, če bi bil selektor kdo drug. Vseeno mi je, kaj se piše o meni, to se me ne dotakne več. Zato zadnje mesece tudi ne berem več časopisov. Ni mi pa vseeno za reprezentanco, za fante, na katere se izvaja pritisk. Večji del športnih medijev obvladuje določen krog ljudi, ki lahko doseže, da se določena oseba diskreditira, pa čeprav si tega ne zasluži, ali da se druga oseba hvali, pa čeprav ni tehtnega razloga za to.«

V novem obdobju imate pred sabo zanimiv in velik izziv v izgradnji nove reprezentance, kajne?

»Ja, to drži, a ne bo preprosto. Lotil se ga bom pod določenimi pogoji.«

Kaj pa se še mora zgoditi v naslednjih dneh, tednih, glede vaše vloge?

»Zgodilo se bo, kar se mora zgoditi. Najprej imam v načrtu nekaj dopusta. Mislim, da se bo zelo težko kaj spremenilo v naslednjih tednih.«

Se v tem trenutku počutite kot breme reprezentanci?

»Da.«

Pa menite, da lahko kljub temu ekipi vseeno date več, kot je to breme?

»Kar se tiče dela, se v trenerski koži počutim bolje kot pred petnajstimi leti. Reprezentanci lahko dam še veliko. Toda nekateri ustvarjajo zelo negativno ozračje okrog reprezentance. Ko slišim natolcevanja, da pred tekmama z Ukrajino v slačilnici menda nismo imeli dobre atmosfere, sem brez besed. Če bi bili z nami, bi naleteli na odlično vzdušje.«

Kaj torej čaka reprezentanco v kvalifikacijah za SP?

»Nočem biti črnogled, toda čakajo nas težki časi. Nekaj fantov se bo poslovilo, treba bo igrati z mladimi, neizkušenimi. V kvalifikacijski skupini za SP za zdaj ne morem ničesar napovedovati. Za tekmece imamo same močne ekipe, Angleže in Škote poznamo, Slovaška nam glede na svojo fizionomijo ni ravno pisana na kožo. Tudi Litovce smo dobro spoznali, vemo, da niti z njimi ne bo preprosto igrati. Morali bomo najti konsenz okrog tega, kaj lahko sploh pričakujemo v rezultatskem smislu. Kot sem že rekel, do septembra bomo imeli na voljo dvakrat po sedem dni, kar ni ravno veliko za prenovo reprezentance, ki nas čaka.