Slovenski trenerji 
od Reke in Tibeta 
do Melbourna

Trenerski poklic je prijeten, a po drugi plati sila nepredvidljiv. Slaba podaja, dobra obramba vratarja, napačna sodniška odločitev ali serija slabih rezultatov in že mora trener pripraviti kovčke ter zapustiti klub.

Stojanovič preživel

To je na svoji koži okusil 46-letni Izolan Darko Milanič. Po šestih tekmah na klopi Leedsa ga je lastnik kluba, kontroverzni Italijan Massimo Cellino, preprosto odpustil. V šestih tekmah so Milaničevi zbrali tri remije in padli na 18. mesto v angleški drugi ligi. Milanič je pred tem deloval v graškem Sturmu, kjer se prav tako ni proslavil – lani so zasedli peto mesto v prvenstvu, v evropskem tekmovanju pa izpadli proti islandskemu Breidabliku. Slabo se je lani prav tako pisalo Slaviši Stojanoviču, ki so ga v jesenskem delu državnega prvenstva Srbije menjali skoraj po vsakem polčasu. Na koncu je nekdanjemu selektorju Slovenije uspelo – Zvezda je postala prvak prvič po letu 2007! Pri delu je Stojanoviču pomagal rojak Miloš Kostič. Stojanovič je že našel nov klub – po novem vodi Koninklijke Lierse Sportkring. V zadnjih treh krogih je dvakrat zmagal in remiziral.

Kek kralj Kvarnerja

Največjih hvalnic med Slovenci je deležen Matjaž Kek, čigar Reka je druga v hrvaškem prvenstvu, pred dobrim tednom pa so igralci dosegli prvo zmago v ligi Evropa. V minuli sezoni je Reka postala pokalni prvak, Kekovi pa še drugič zapored igrajo v evropskem tekmovanju. Lastnik kluba se bo lotil gradnje novega stadiona, 53-letni Mariborčan pa je v Kvarnerju od februarja 2013. Pod njegovim vodstvom je pet igralcev prišlo do reprezentance, največ (evrov) pa si klubski veljaki obetajo od Andreja Kramarića, ki je postal zanimiv za evropske velikane. Kek deluje drugič na tujem, a mu premiera ni ostala v lepem spominu – v savdskem Al Ittihadu so ga odslovili po nekaj tednih.

Na azijskih meridijanih sta aktivna Tomaž Kavčič in Kekov vrstnik Marijan Pušnik. Šestdesetletni Kavčič, do julija letos je bil selektor reprezentance do 21 let, je trener Qingdao Jonoona, ki je peti v 2. kitajski ligi. Poleg Kavčiča je v ligi še pet tujih trenerjev (med njimi tudi Hrvat Goran Tomić). Pušnik se prav tako meri v drugoligaški konkurenci. V Fukoki je trener leto in pol, danes pa njegovo moštvo zaseda 12. mesto, na zadnjih treh tekmah so igralci zmagi dodali dva remija.

V Aziji je delal tudi Marko Pocrnjič, ob koncu leta 2010 pa je odšel izobraževat prvo generacijo tibetanskih trenerjev. Nekdanji selektor Zdenko Verdenik je Avstrijo zamenjal za Japonsko in bil glavni trener Nagoje, Sendaija in Omije. V Afriki in Aziji je trener tudi 61-letni Ljubljančan Ivo Šajh. Kratek čas je bil v Indiji, potem je vodil dva kluba v Libiji (v Al Najdi in Atahadiju). Ker so mu ostali dolžni, je pisal kar Gadafiju in ta je uredil, da so Slovencu plačali. Nazadnje se je poskusil v Nigeriji, kjer je treniral zasedbi Kano Pillars in Jasper United.

Mlada garda

Med mlado gardo velja omeniti 30-letnega Sašo Kolmana, ki deluje v avstralski ekipi South Melbourne, pri štirikratnem državnem prvaku, ki bi znova rad v elitno avstralsko ligo. Pred tem je deloval kot trener na Ferskih otokih, po izobraževanju v Evropi pa se je odpravil v Avstralijo. »Tam nisem poznal nikogar, sem se pa dobro pripravil. Napisal sem življenjepis in postavil spletno stran. Hodil sem na razgovore, po enem od njih so mi ponudili vodenje ekip U15 in U10. En mesec sem bil tudi pomočnik v članski ekipi. Očitno sem navdušil. Po treh mesecih sem prevzel še ekipo U20, ki je dejansko druga ekipa kluba. Bili so na predzadnjem mestu, po mojem prihodu pa je šlo na bolje. Končali smo na šestem mestu. Za novo sezono so mi ponudili službo v klubu, vizum za delo v Avstraliji in triletno pogodbo. Dobivam tudi več in več besede pri odločanju v mladinskem pogonu,« sklene Kolman svojo skoraj sanjsko zgodbo o uspehu.

Na drugi strani velike luže je trener na ameriški University of Massachusetts Amherst tudi 34-letni Miha Kline, ki je svojčas igral za Domžale, Dravograd, Ljubljano in Svobodo.