Sladka zmaga gospoda Mandarića

Če se lahko malce pošalimo, smo v Sloveniji prvič v zgodovini dobili za nogometnega prvaka klub, ki mu manjka dobršen del vodstva, kaj lahko pa bi se zgodilo, da bi Olimpija osvojila lovoriko kar brez glavnega trenerja. Italijan Rodolfo Vanoli je namreč prevzel vodenje zmajev šele 22. aprila, prišel je za pet tekem, kolikor jih bo vključno s sobotno tekmo zadnjega kroga proti Krki vodil. Ko je namreč bivši trener Marko Nikolić dva tedna pred prihodom Vanolija zaradi rasističnega vzklika idiot črni, namenjenega nigerijskemu napadalcu Blessingu Elekeju, prejel prepoved vodenja moštva na tekmah do konca sezone, je pri predsedniku kluba Milanu Mandariću zavladala prava mala panika. Prvo naslednjo tekmo je vodil Nikolićev pomočnik Radoje Smiljanić (zmaga v Domžalah), ki se je nato poslovil, potem pa je drugi pomočnik Dejan Kopasić doživel poraz s Krko v Stožicah. Nato je Mandarić iz rokava potegnil aduta z Vanolijem, ker pozna slovensko nogometno sceno, ker zna osvojiti lovoriko (pokal in superpokal z Luko Koper) in ker ga je na hitro prepričal s svojo osebnostjo in načrtom za Olimpijo.

Ko govorimo o podvigu Olimpije v boju s serijskim prvakom Mariborom, pa nikakor ne moremo mimo Marijana Pušnika, ki je vodil zeleno-bele v jesenskem delu prvenstva in jih z lepo prednostjo ves čas ohranjal na prvem mestu. Takrat sta bila strah in trepet obramb Andraž Šporar in Ezekiel Henty, ki ju je Mandarić pozimi donosno prodal za skupaj 9 milijonov evrov odškodnine. No, moral pa je oditi tudi Pušnik, proti kateremu je bivši športni direktor Ranko Stojić rovaril od začetka sezone. Toda Pušnik je imel kritje v rezultatih, naklonjenosti igralcev in tako rekoč plebiscitarni podpori navijačev. A Stojić je še do konca s svojimi spletkami, nazadnje pa ga je Mandarić odpustil, ne da bi trenil, kaj šele spustil solzo. Morda bo kdaj prišlo na dan, katera nečedna rabota Stojića je pomenila kapljo čez rob. Mandarić s svojim gosposkim načinom delovanja pač ne misli izgubljati časa z ljudmi, ki jim ne zaupa več. Ameriški poslovnež srbskega rodu je tako prišel do prvega cilja pri vodenju Olimpije, zdaj pa že išče novega športnega in poslovnega direktorja, o nadaljevanju sodelovanja z Vanolijem bo še dobro pretehtal misli. Mandarić je zdaj z Olimpijo »le« prvi na vasi, zdaj bo lahko vrhunski klub v vseh pogledih nadgrajeval z nastopi v Evropi. Dobil pa je še eno veliko in koristno zadoščenje: tako rekoč vsi dobri igralci zdaj hočejo priti v Olimpijo. Zato bodo morali navijači požreti še kakšen transfer njim ljubega igralca, pri tem pa se bodo spraševali, kaj je v ospredju, rezultati ali denar. Saj se ve, na koncu gre vedno za denar... Tudi za to, ker je Olimpija vsaj za zdaj še one-man-band.