ZÜRICH – Odkar je 46-letni Švicar Gianni Infantino lani februarja zasedel vodilni položaj v Mednarodni nogometni zvezi (Fifa), kjer je nasledil pregnanega koruptivnega rojaka Seppa Blatterja, je začel projekt širitve svetovnega prvenstva. Ni še minilo niti leto dni, pa Infantino že slavi svojo prvo veliko zmago na novem položaju, potem ko je nekoliko reorganiziral vrh krovne nogometne organizacije. Svet Fife, v katerem sedi tudi predsednik Evropske nogometne zveze (Uefa) Aleksander Čeferin, je namreč včeraj soglasno sprejel predlog, da že na SP 2026 – gostitelj še ni znan, bo pa po vsej verjetnosti mundial gostoval v ZDA – na turnirju sodeluje kar 48 namesto 32 reprezentanc, kolikor jih bo tekmovalo še na SP 2018 v Rusiji in 2022 v Katarju. Odločali so se med štirimi predlogi (po dva s 40 in 48 sodelujočimi izbranimi vrstami), po sprejeti različici bo na SP v predtekmovanju 16 skupin s po tremi reprezentancami. Prvouvrščeni se bosta uvrstili v izločilni del – šestnajstino finala.
S tem je Infatino izpolnil del svojih obljub iz predvolilne kampanje, širitev SP pa zagovarja tudi zaradi večjega dobička (po projekcijah Fife dodatnih 600 milijonov evrov), saj bi za 80 tekem namesto sedanjih 64 dobili več denarja od televizijskih pravic, sponzorjev in prodaje vstopnic. S tem bo od 211 članic Fife skoraj četrtina redno nastopala na največjem turnirju. Evropa, ki je zdaj zastopana s 13 reprezentancami, bo imela po novem 16 svojih članic na mundialu, več predstavnic bi imeli tudi Azija in Afrika (po devet). Vse lepo in prav, toda na to odločitev se je vsul plaz kritik z vseh strani. Združenje evropskih klubov (ECA), ki mu predseduje nemška legenda Karl-Heniz Rummenigge, je že pred odločitvijo sporočilo, naj se v Fifi nehajo ukvarjati s politiko in komercialnimi interesi, temveč naj se raje posvetijo nogometu kot športu, s poudarkom na njegovi kakovosti in skrbi za nogometaše. Ob tem menijo, da širitev pomeni razvrednotenje uvrstitve na mundial, ki naj bi pomenil elitno tekmovanje resnično najboljših 32 reprezentanc sveta v posameznem ciklusu, s tem pa da bo tudi trpela kakovost nogometa. Veliko je pomislekov glede razpleta v predtekmovalnih skupinah s tremi ekipami, saj bi se zadnja tekma v predtekmovanju znala sprevreči v pravo farso, če bi se moštvi dogovorili za neodločen izid, ki bi obema ustrezal za napredovanje. Pri Fifi nameravajo to možnost izničiti s tem, da bi ob neodločenem izidu izvajali kazenske strele in dobili zmagovalca. Zaradi tega so dodaten vik in krik zagnali nogometni tradicionalisti, ki menijo, da vodstvo Fife s tem nogometu jemlje prvinskost, ki ga ohranja na vrhu priljubljenosti daleč pred vsemi drugimi športi. Na drugi strani pri Fifi radi postrežejo s še enim ekonomskim argumentom, češ da prirediteljem zaradi dodatnih 16 reprezentanc ne bo treba graditi več stadionov kot doslej, saj jih bo zadostovalo 12, kolikor jih je bilo v Braziliji 2014 in jih bo tudi v Rusiji 2018.
Od 13 do 32 reprezentanc Na prvem svetovnem prvenstvu leta 1930 v Urugvaju je sodelovalo le 13 držav, nato je število naraslo na 16, leta 1982 v Španiji pa na 24. V Franciji so leta 1998 prvič pripravili mundial z zdaj uveljavljenim sistemom 32 držav. |
