S praznimi naboji proti Čeferinu

Predvolilna kampanja za novega predsednika Evropske nogometne zveze (Uefa) je prešla v zadnji teden, odmevni dogodki pa si sledijo z bliskovito hitrostjo. Iz boja za ugledni stolček se je umaknil Španec Angel Maria Villar (»Po globokem premisleku sem se odločil, da umaknem kandidaturo.«), ki niti v domovini ni užival soglasne podpore v tej tekmi, tako da sta zdaj v dvoboju za volitve na izrednem kongresu 14. septembra v Atenah ostala le 48-letni predsednik Nogometne zveze Slovenije (NZS) Aleksander Čeferin in Nizozemec Michael van Praag, 68-letni predsednik Nogometne zveze Nizozemske in podpredsednik Uefe. Za Čeferina so se že javno opredelili v 24 od 55 evropskih nacionalnih zvez, med njimi so nogometne zveze Nemčije, Francije, Italije, Rusije in od včeraj še Poljske. Včeraj so se kot prvi za van Praagovo kandidaturo javno opredelili Angleži, ki očitno želijo tik pred zdajci vsaj nekoliko omajati Čeferinov izjemno močan položaj pred volitvami v prestižnem hotelu Grand Resort Lagonissi na atenski rivieri. Težko je bilo pričakovati, da bi Angleži pihali v isti rog kot denimo Rusi. Ve se, da je Anglija med drugim izgubila boj z Rusijo za organizacijo svetovnega prvenstva leta 2018.

Ker v zadnjih mesecih tekmeci pri Čeferinu niso mogli najti šibkih točk, razen tiste o pomanjkanju kilometrine na parketu nogometne diplomacije, so v izdihljajih predvolilnega boja segli po zadnjih poskusih, da bi vendarle našli usodno slabost »neznanega« Slovenca, ki je maja čez noč postal velik igralec na nogometnem zemljevidu. Portal MMC RTV SLO je povzel pisanje novinarjev norveške nogometne revije Josimar v članku z naslovom Predsednikov človek, kjer piše, da naj bi bil Čeferin izbor predsednika Fife Giannija Infatnina, ki pa se sploh ne bi smel vmešavati v volitve pri Uefi. V Josimarju tudi zatrjujejo, da je za Čeferina lobiral generalni sekretar norveške nogometne zveze Kjetil Siem, ki da naj bi skandinavskim državam celo obljubil organizacijo EP 2024 in 2028, predsedniku švedske nogometne zveze Karlu-Eriku Nilssonu pa članstvo v izvršnem odboru zveze. Čeferin je za MMC navedbe označil za laži in pojasnil, da »če bodo Skandinavci želeli gostiti prvenstvo, bodo morali skozi transparenten proces prijave kandidature, v kateri bodo morali, tako kot drugi kandidati, izpolnjevati nešteto pogojev za organizacijo najelitnejšega evropskega reprezentančnega tekmovanja«. Glede Nilssona pa: »Tudi te možnosti in pristojnosti predsednik Uefe nima. Člane izvršnega odbora izvoli kongres. Tudi njemu torej nisem ničesar obljubil, saj nisem tako naiven, da bi obljubljal nekaj, česar ne morem izpolniti.« Sicer pa so predstavniki norveške in danske zveze danes povabili Čeferina in van Praaga, da osebno predstavita svoja stališča, in šele nato bodo sklenili, koga bodo volili.

Nemški novinar Florian Bauer, ki pripravlja prispevek o kandidatu iz Slovenije za nedeljsko športno oddajo Sportschau na nemški televiziji ARD, se je mudil pri nas, da bi našel kaj posebno pikantnega o liku in delu Aleksandra Čeferina. Zdelo se mu je intrigantno, da Čeferin na zadnjih volitvah predsednika NZS ni imel protikandidata. Tako je iskal njegove kritike in ga našel v nekdanjem predsedniku NK Triglav Kranj in novinarskem kolegu Miranu Šubicu. »Res je, ARD me je povabil k sodelovanju v prispevku. Zdi se mi super, da bi Slovenija imela predsednika Uefe. Proti Čeferinu osebno nimam nič, toda na volitvah zanj ne bi dvignil roke. Zato ker sem bil leta 2011 žrtev politično-nogometne lustracije, s katero sta me političarka Alenka Bratušek in Aleksander Čeferin poskušala izgnati iz NK Triglav za ceno, da bi ta ostal v 1. slovenski ligi. V to nisem privolil.« Tovrstne kritike in obtožbe bodo težko načele Čeferinovo prednost pred van Praagom, ki je že lani hotel postati predsednik Fife, a je nekaj dni pred volitvami umaknil kandidaturo. Mnogi napovedujejo, da bo to storil tudi tokrat.