Petindvajsetletni napadalec Tadej Trdina tako kot novopečeni reprezentant Roman Bezjak prihaja iz Mežice.
»Pri desetih letih sem šel iz Mežice,« pove član avstrijskega prvoligaša SV Grödig, ko smo ga ujeli po dopoldanskem treningu v mestecu s sedem tisoč dušami, streljaj, slabih sedem kilometrov proč od mondenega Salzburga. Njegov oče Stanislav je bil trener pri celovškem Slovenskem atletskem klubu (SAK), ki je imel pred leti na avstrijskem Koroškem tri podružnice, kjer so vadili mladi nogometaši. V eni od njih, Svetem Primožu, je začel tudi Tadej. Klubu je ostal zvest devet let, a ni dobil priložnosti v članskem moštvu. »Hotel sem igrati, saj na klopi še nihče ni uspel.« Pot ga je vodila v Ruden v peto avstrijsko ligo. Izpadli so v šesti (ne)kakovostni razred, potem pa se je začel vzpon. Zaradi Trdine, ki je še danes hvaležen takratnemu trenerju kluba SV Ruden Frenku Polandu. Ta je fanta iz obrambe, največkrat je bil libero, prosti branilec, prestavil v napad. »Kaj delaš v obrambi, ti si vendar rojen za napadalca!« so besede, ki Tadeju še danes odzvanjajo v ušesih, njegovo nogometno življenje pa so obrnile na glavo.
Ob naslovu v šesti ligi je zabil 27 golov, v peti jih je nanizal 30, leto zatem za naslov prvaka četrte lige pa 31! Ni treba poudarjati, da je bil vsakič najboljši strelec lige. Ko jih je v tretji na polovici sezone zabil 15 (12 v ligi in tri v pokalu), so se oglasili prvi snubci. Odpravil se je v tretjeligaša Karlsdorf, ki ga je zapustil sredi sezone 2011/12 in se preselil v drugoligaša SV Grödig. Ob njegovem prihodu so bili tretji, na koncu zanesljivo prvi. K preboju v prvo ligo je Mežičan dodal pet golov.
Gara za Katančev klic
Nase želi z odličnimi nastopi opozoriti tudi selektorja Srečka Katanca, se pa zaveda, da ga čaka še trnova pot. Od dela ni nikoli bežal: »Na trening ne pridem zato, da predelam tisto, kar moram, ampak da naredim kaj zase in napredujem.« To miselnost mu je vcepil že oče Stanislav, s katerim se še danes pogosto slišita, ostal pa je njegov kritik – pa naj so kritike pozitivne ali negativne. »Saj me zna tudi pohvaliti,« hitro doda Tadej.
Lani je dobil ponudbo velenjskega Rudarja. »Posvetoval sem se z očetom in dekletom. Odločil sem se, da ostanem v Avstriji, to je bila moja najboljša mogoča odločitev,« je zadovoljen. Poleg družine mu ob strani že sedem let stoji dekle Maša, ki živi pri njem v Grödigu. »V klubu je za vse poskrbljeno, stanovanje, prehrana in denar nista moja skrb, vse je tako, kot mora biti,« pohvali upravo. Levji delež sponzorskih cekinov prispeva podjetje za reciklažo.
Novinec SV Grödig bi rad ostal v elitni avstrijski konkurenci, a naloga ne bo lahka. »Komaj smo čakali, da se liga začne, za večino igralcev je bil to debi v tako močni konkurenci,« pove Trdina, čigar ekipa je v uvodnih treh krogih vzela točko Riedu, zatem je ugnala še Sturm (0 : 2) in Admiro Wacker (7 : 1), potem pa je priznala premoč sosedom iz Salzburga. »Mislim, da se lahko zavihtimo na četrto ali peto mesto.« Telo slovenskega golgeterja, čigar vzornik je Zlatan Ibrahimović, krasita tudi dva tatuja – panter in maorsko znamenje: »Skupaj simbolizirata moč, energijo in družino.«
Gradili bodo Klub ima stadion, ki je imel pred prihodom v prvo ligo na voljo 2800 sedišč. Po novem jih ima 4000. Pozimi bodo dogradili tribune, objekt naj bi sprejel okoli 7000 ljudi. |