Pušnik preživel tudi vroč klepet z navijači

V nedeljo bo na sporedu veliki derbi hrvaškega nogometnega prvenstva med zagrebškim Dinamom in Hajdukom iz Splita. Na klopi finančno in organizacijsko načetega ponosa Dalmacije od začetka junija sedi slovenski strokovnjak Marijan Pušnik. Korošec s svojo neposrednostjo, delavnostjo in neustrašnostjo izvrstno krmari med številnimi interesi v belem taboru in okrog njega, predvsem pa dosega rezultate, s katerimi utrjuje položaj šefa. Tudi zato ima podporo zahtevnega občinstva s Torcido na čelu.

Na dan derbija bo točno štiri mesece, odkar ste postali trener Hajduka. Kako bi opisali to obdobje?

»Velik uspeh je že, da sem tukaj štiri mesece. Nekateri so mi na začetku napovedali kakšen mesec oziroma samo dve tekmi, evropsko z Iasijem iz Romunije in Cibalio v hrvaškem prvenstvu. Ti so bili potem razočarani, toda za zdaj delamo pošteno in dobro, jasno pa je, da to še niso rezultati, ki jih javnost pričakuje. Težko je v nekaj stavkih opisati, kaj za tukajšnje ljudi pomeni Hajduk. Nenehno so aktualne primerjave, kako velik je bil klub pred 30 leti in podobno. Včasih ljudje ne živijo v realnosti. Je pa prisotna ogromna ljubezen do kluba, ljudje živijo Hajduk, je del njihovega življenja. Spoštujem navijače v Sloveniji, toda Torcida in tukajšnji navijači so Green Dragons in Viole na deseto potenco. Navijaška tradicija gre od dedov do vnukov, toda na drugi strani je prisotnih ogromno osebnih interesov, ko gre za delovanje kluba. Prav zato so pripeljali nas tujce, da to uredimo. Ljudem je znano, a vseeno ne smemo reči, da ne bomo prvaki, ker se je v preteklosti slabo delalo in ni denarja za okrepitve. Nazadovala je nekoč slovita mladinska šola Hajduka, ki je bila prava valilnica talentov, največja v tem delu Evrope. V zadnjih 10, 15 letih ni bilo tako. Dinamo in Rijeka sta zdaj močnejša. Seveda to za nas ni alibi, mi moramo v sedanjih razmerah narediti najboljše. Za naše navijače je to le vrh, torej so ves čas prisotni pritiski, ki se jih ne da opisati.«

K temu spada tudi posebna vloga navijačev iz združenja Naš Hajduk, ki je četrtinski lastnik kluba.

»Nedavno smo bili s predsednikom Ivanom Kosom, športnim direktorjem Mariem Brancom in vodjo akademije Krešimirjem Gojunom na tako imenovani čakuli (klepetu, op. p.) z navijači iz Našega Hajduka. To je bilo več kot peturno izpraševanje izbranih navijačev v veliki predavalnici strojne fakultete. Bili smo na pravem rešetu, pri vprašanjih ni bilo omejitev. Česa takšnega v karieri še nisem doživel. Bil je nepozaben dogodek, toda Hajduk je po tej plati res ljudski klub, drugje tega ne bi mogli izvesti. Hkrati so nam ne glede na zavedanje, da ni denarja, dali jasno vedeti, da jih to ne zanima ter da moramo biti prvaki. To sicer ni v skladu z logiko, toda spoštujem njihovo fanatično pripadnost klubu in željo po uspehu. Ko sem na začetku dela v Splitu omenil, da je denimo Osijek investiral 750.000 evrov v dva igralca, ki smo ju mi želeli, so mi takoj vrgli pred nos, da sem se že vnaprej predal. Toda to je pač kruta resnica. Pogovarjal sem se s štirimi slovenskimi reprezentanti, a nobeden ni hotel priti zaradi finančnih težav Hajduka. Kar je normalno in trenutno realno za naš klub.«

Kako ste torej sestavili ekipo?

»Z Brancom sva pripeljala igralce brez odškodnin, hkrati pa so morali pokazati, da so boljši od domačih in tistih bivših, ki smo se jim odpovedali. Ostali so domači talenti. Zamenjali smo kakšnih deset igralcev, sam pa sem tako in tako začel z ničle v novem okolju. Sestavljanje in uigravanje moštva sta potekali hkrati s tekmami v Evropi in hrvaškem prvenstvu. Mnogi so me pokopali že na začetku, a smo jih presenetili. Črn madež sta poraza z Dinamom in Rijeko doma, kjer smo prejeli po štiri zadetke. To so ljudje težko sprejeli, smo pa dobili precej kredita kljub izpadu z Maccabijem iz Tel Aviva v play offu za evropsko ligo, ko smo izgubili po izvajanju enajstmetrovk. Tukaj se ljudje spoznajo na nogomet, videli so, da smo odigrali dobro. Trenutki, ko te podpira poln Poljud s 30.000 ljudmi, so nepozabni. To se ne dogaja povsod. Že ko se spomnim, mi grejo dlake pokonci.«

Pred leti ste vodili Maribor ob prenovi, pa vas je zamenjal takrat novoimenovani športni direktor Zlatko Zahovič. Vodili ste prenovljeno Olimpijo, vendar vas je predsednik Milan Mandarić kljub prvemu mestu odslovil po polovici prvenstva. Zdaj na novo postavljate temelje s Hajdukom …

»Naj omenim, da je bilo podobno tudi na Japonskem s Fukuoko, ki je doživljala prenovo. Zaradi tega ne gojim nobenih zamer. V prvi vrsti verjamem v pozitivno energijo in karmo. V življenju se ti vse vrača. Že dolgo mi je jasno, da me ne bodo poklicali tja, kjer je na voljo veliko denarja. Kličejo me tja, kjer je treba nekaj zgraditi, reševati. Nisem veliko igralsko ime, nisem bil niti selektor, zato imam manj možnosti. Šel sem svojo pot. Kot trener sem pripeljal Dravograd iz četrte lige v prvo, delal sem v Avstriji, vodil številne slovenske prvoligaše, delal v Iranu in na Japonskem, zdaj sem kot Slovenec na klopi Hajduka. To je zame čast, zaradi tega sem ponosen. Na meni je, da to izkoristim, če se bo le dalo.«

Pred vami je derbi z Dinamom v Zagrebu. Kako gledate na plave bluze in kako na vodilno Rijeko, ki jo vodi Matjaž Kek?

»Dinamo je bil na začetku sezone z Markom Pjaco in Markom Rogom ter zanesljivim vratarjem Eduardom Carvalhom, ki so odšli, povsem drugačno, daleč najboljše moštvo. Njihova odsotnost se vsekakor pozna. Na derbi se bomo temeljito pripravili, storili vse za pozitiven rezultat, jasno pa je, da nam bo na Maksimirju zelo težko. Matjaž Kek je pri Rijeki tri leta, pozna se njegov trenerski rokopis. Rijeka igra lep nogomet, v tem trenutku najlepšega na Hrvaškem, zato zasluženo vodi v prvenstvu. Zdaj je z Dinamom povsem enakopravna v boju za vrh. Potem smo tu mi in Osijek, za katerim trenutno zaostajamo, ampak menim, da ga lahko ulovimo in prehitimo. Seveda ne mislim, da ne moremo premagati Rijeke in Dinama, toda realno gledano sta oba pred nami. Rijeka si lahko privošči, da odide prvi strelec, slovenski reprezentant Roman Bezjak, pa potem kupi drugega strelca avstrijskega prvenstva Gorgona za 800.000 evrov. To so zame ta čas sanje. Dinamo, ki ima odličen skavting, pa je tako in tako posebna zgodba pri prodaji in nakupih igralcev. Iti moramo po svoji poti, vzgajati svoje igralce. Nimam nobenih iluzij, da bom v moštvu zanesljivo dočakal naslednjo obetavno generacijo letnik 2000. Toda delam in trudim se, kot da bom tu deset let, čeprav imam dveletno pogodbo.«

Bi bili na koncu zadovoljni s tretjim mestom, bi imeli s tem mir?

»Ne, to je nemogoče. Pogosto me sprašujejo o odstopu, doživljam druge pritiske. Ko sem na začetku izpostavil, da želim v Hajduku dočakati dolge rokave, se je to močno zasidralo. Kot vidite, že nosim tudi dolge rokave. (Smeh.) Gremo od tekme do tekme. Lani je Hajduk osvojil 61 točk, prvak Dinamo pa 80. Moj cilj je, da v tem prvenstvu osvojimo deset točk več.«

Kako komentirate dogajanje v Prvi ligi Telekom Slovenije, ki ga zanesljivo spremljate?

»Jasno, da spremljam. Izrazita favorita za naslov prvaka sta Olimpija in Maribor. Menim, da je glede na igralski kader v prednosti Olimpija, ki je dobila nov zagon še s prihodom mladega in perspektivnega trenerja Luke Elsnerja. Toda Maribor ostaja močan z organizacijo in logistiko. Štrene jima bosta pošteno mešala Domžale in Gorica.«