MADRID – V takšnem zvezdnem sestavu je bilo seveda pričakovati eksplozijo v vesolju. Beli balet je na odru stadiona Santiago Bernabéu izvlekel zmago in stoječe ovacije proti angleškim bogatašem z arabskim pridihom, nogometna liga prvakov pa je potrdila, da po takšnem uvodu še prihajajo žogobrcarske poslastice. Real iz Madrida je z zadetkom Cristiana Ronalda v zadnji minuti po veliki napaki vratarja Manchester Cityja Joeja Harta slab začetek v španskem prvenstvu za en večer le pustil v nepomembnem kotu misli. Zmaga, na koncu je bilo 3 : 2, na domači travi je bila namreč nujna, da se stabilizira četa Joséja Mourinha. Sijajni obračun je vodil slovenski delilec pravice Damir Skomina, na ravni madridske vojne zvezd. Jezni portugalski trener je po kritikah svojih razvajenih zvezdnikov tokrat tudi dejansko posegel v začetno enajsterico. Ganec Michael Essien in Martiničan Raphaël Varane sta bila injekciji v anemično Realovo telo, Sergio Ramos, Mesut Özil in Luka Modrić so sedli na klop. Gostje s severozahoda Anglije so z nasprotnimi napadi skoraj odnesli celoten plen iz Kastilje, dvakrat so vodili, vse do 87. minute, a denarno neskromni Ronaldo je svojih 10 milijonov evrov letne plače, hoče jih celo 15, deloma opravičil z božansko rešitvijo. Tako božansko, da je šef Mourinho od veselja pri proslavljanju zadetka s koleni zadrsal po travnati preprogi največjega madridskega športnega objekta. »Obžalovanja vredno je, da je psihopat proslavil zadetke, kot bi bil igralec. Vse to je očitno zaradi frustracij, ker je bil pač zelo slab nogometaš,« je Mourinhevo potezo sovražno psihoanalitsko ocenil nekdanji podpredsednik Barcelone Alfonso Godall. Real in Barcelona je pač vojna zvezd, kjer občasno vsak nogometni imperij vrača udarec.
Norec Mourinho »V primeru poraza proti Manchester Cityju bi me zagotovo zasuli s kritikami in me razglasili za norca. Ramosa sem pustil na klopi, tudi ustvarjalne zvezne igralce, od prve minute pa so igrali Essien, Khedira, Alonso in Varane,« je trener Reala José Mourinho ponazoril medijski pritisk okoli uvodne tekme skupinskega dela lige prvakov. |
Proslavlja, ko je treba
Glede svoje slabe klubske volje v zadnjem času in neproslavljanja zadetkov pa je mladenič z Madeire, strelec odločilnega zadetka, odgovoril: »Proslavljam takrat, ko se mi zdi potrebno. Tokrat je bila tekma zelo pomembna. Glede zadnjih dogodkov – to je že preteklost. Pomembna je sedanjost in ta je svetla. Ljudje so spet srečni in zadovoljni.« Po objemu soigralcev po odločilnem zadetku pa se tudi zdi, da so težave v slačilnici morda pretirano obešene na velik zvon. Pa še pomembna malenkost, Ronaldo je zabil 151 golov za beli balet na prav toliko tekmah. Njegov rojak s klopi je bil v zanosu kot že dolgo ne. »To je to. Spet imam ekipo. Vrnil se je moštveni DNK. Bili smo agresivni, pritiskali smo na nasprotnika. Tudi če bi izgubili takšen dvoboj, kot je bil ta proti Cityju, bi bil na koncu le ponosen. Ne smemo pa izgubljati dvobojev na način kot proti Getafeju in Sevilli. Če moji igralci resnično želijo biti vrhunski profesionalci in spoštovati Realovo zgodovino, se morajo dokazovati na vsaki tekmi in morajo vselej igrati tako, kot so proti Cityju,« je izustil Mourinho. Njegov sotrpin na klopi Manchester Cityja Roberto Mancini je bil po tekmi seveda grenkobno resen: »Poraz je tudi vprašanje izkušenosti ekipe, saj imajo moji nogometaši vodilne vloge v reprezentancah. Vratar Hart bi moral ubraniti zadnji zadetek in ne zdaj kritizirati soigralcev.«
