»Ni boga brez hudiča, ni Maribora brez Zahoviča!«, »Zaho ostani!« pa »Zlatko Viola!« in »Mesto propada, ti si naša edina nada!« ter mnoge druge parole odmevajo po najbolj nogometnem mestu v Sloveniji. V ponedeljek se je na južni tribuni Ljudskega vrta, kjer domujejo Viole, v par minutah zbralo več kot 350 navijačev, ki so prepevali navijaške pesmi, svojemu klubu in Zlatku Zahoviču. Zlatko Zahovič, najuspešnejši in najkontroverznejši slovenski nogometaš ter funkcionar vseh časov, je namreč čez noč odšel … tiho.
Vse je zastalo
Ko je v športnem dnevniku z nedelje na ponedeljek oznanil svoj nepreklicni odstop s položaja športnega direktorja NK Maribor, je mesto ob Dravi doživelo infarkt. Vse je zastalo. Nikogar ni več zanimal finale pokala konfederacij med Brazilijo in Španijo, kakšen Festival Lent neki ali zaključek Evropske prestolnice kulture ali vstop Hrvaške v EU. V ozadju je ostala tudi nedeljska tekma za superpokal z Olimpijo. Nogomet je v Mariboru strast. Nogomet je v Mariboru življenje. In upanje. Slovo brez pojasnila je ubi(ja)lo vsakogar.
Ni treba posebej pojasnjevati, da je bil priljubljeni ZZ Top vedno človek akcije, (ne)premišljenih potez, šok terapij, presenečenj. Spomnimo se samo Južne Koreje pa vojne z NZS, Olimpijo, s sodniki, z Aleksandrom Čeferinom. In ni treba posebej pojasnjevati, da Zlatko Zahovič vse do danes ni dobil svoje poslovilne tekme! V svojih prepričljivih nastopih je spominjal na portugalskega trenerja Joseja Mourinha in šefa zagrebškega Dinama Zdravka Mamića, zato je »iztrošenost«, s katero je pojasnil svoj odhod, toliko bolj nerazumljiva.
»Ni zamer do nikogar. Problem je v meni in sam ga moram rešiti,« na drezanje novinarjev odgovarja še vedno prvi strelec slovenske izbrane vrste, ki poudarja, da se ne čuti več dovolj dobro pripravljenega za vodenje svoje nogometne institucije. Po drugi strani pa smo iz pogovorov njegovih klubskih kolegov, ki so bili podobno kot javnost vidno presenečeni, dobili povsem drugačno sliko: »Še včeraj je razlagal o aktivnostih v tekočem tednu s podobno vnemo, kot je to počel do zdaj. Danes je vse drugače.«
Da so se že v istem trenutku, ko je javnost izvedela za odstop, začele številne debate in teorije zarot, je jasno vsakomur. Spor s predsednikom Dragom Cotarjem, morda z direktorjem Bojanom Banom ali pa kar s trenerjem Antejem Čačićem v slačilnici in še se je kaj našlo. Vendarle pa je ulica odločila, da Zahovič mora ostati. Ulica v Mariboru nekaj pomeni. To ve vsakdo, ki je kdaj občutil Maribor. »Ker menim, da je njegovo delo v klubu vsega spoštovanja vredno in pomembno za nadaljnji razvoj nogometa v Mariboru, sem ga na poti v Ljubljano s sporočilom zaprosil, naj še enkrat premisli o svoji odločitvi,« je na facebooku zapisal vstajniški župan Andrej Fištravec, ki je na stojnici Viol podpisal tudi peticijo za Zlatka Zahoviča. On pa je medtem z družino že odpotoval na dopust. Bo premislil? Se bo vrnil? Kako naprej? Bržkone bo jasno kmalu.
Ni pa tudi skrivnost, da se nasprotniki, ki so bili pahnjeni v senco, veselijo. In da se veliko posameznikov že vidi na njegovem mestu.
