Blaž Vrhovec je zagotovo eden tistih iz celjske članske nogometne ekipe, ki so letos opozorili nase. Če ga niso opazili do zdaj, potem so ga ogledniki lahko videli na polfinalu pokala Slovenije. V 88. minuti je mojstrsko s pravim projektilom v daljši kot matiral mariborskega vratarja. Blažev soigralec Ivan Lendrić pa je kriv, da so Celjani domov odnesli zmago in si na široko odprli vrata v polfinale.
Razkurili so se
»Upali smo na uspeh. Proti ekipi, kot je Maribor, je težko napovedati zmago, a se nam je izšlo,« je nekaj dni po uspehu v Ljudskem vrtu Blaž ponosen na svoje moštvo. Nogometni sladokusci so si bili enotni – prvi polčas in finiš drugega sta bila v celjski režiji. Vmes so grofi kar ugasnili motorje. »Preveč smo bili pasivni, Mariborčanom smo dovolili, da so igrali po svoje,« se Blaž strinja s to oceno. A tako je bilo do 76. minute, ko so Celjanom zaradi ofsajda razveljavili gol. »Ta odločitev nas je razkurila, našli smo še nekaj dodatne energije in zmagali,« razkrije, kaj jih je gnalo. »Morda smo res postali specialisti za Maribor, naj tako ostane,« pravi Blaž, ki se s soigralci zaveda, da jih čaka še povratno srečanje.
Na Štajerskem je 23-letnik tretjo sezono, počuti se dobro. Prek Trojan je šel po propadu članske ekipe Interblocka. »Treba se je bilo znajti, Celjani so bili prvi in konkretni. Zame pa korak naprej – iz druge lige sem šel med prvoligaše,« opiše, kako je našel pot v mesto ob Savinji. S sezono je zadovoljen, čeprav je bil uvod slab. »Potrebovali smo nekaj časa, potem je prišel zmagoviti niz. Bistveno pa je, da verjamemo v to, kar delamo pri trenerju Simonu Rožmanu,« pohvali šefa, ki je znan tudi po tem, da ni zagovornik dolgih, mogoče na trenutke celo duhamornih treningov. »Ko je postal trener, je rekel, da se bo delalo manj, a takrat intenzivno. Cilj je jasen – na treningu želimo ustvariti razmere, kakršne so na tekmi. Le tako lahko napredujemo,« izvemo še nekaj podrobnosti dela v celjskem taboru.
Cena raste
Sezona je zanj posebna tudi zato, ker je kapetan. Na ta položaj ga je pred začetkom imenoval kar trener Rožman. »To je velika čast in obveza, na srečo pa se lahko učim od izkušenih Amela Mujčinoviča in Sebastjana Gobca, kako voditi ekipo.« Vrhovca žoga uboga (v tej sezoni je dosegel dva gola in zbral šest podaj), strinja pa se z oceno, da igra najboljši nogomet v karieri. Ker mu z dobrimi igrami raste cena, se spogleduje tudi s selitvijo v tujino. Pogodba s Celjani velja do leta 2017, zato bodo ob predčasnem odhodu tudi v klubu prišli na svoj račun.
Krofom se izogiba V Celju se je Blaž tudi zaljubil, njegovo dekle Ines Amon je rokometašica Velenja. Golobčka se izmenjaje vzpodbujata na tekmah, saj se na njuno srečo termini ne pokrivajo. Blaž se rad vrne tudi v Ljubljano, kjer biva njegova družina. Redko gre prek Trojan, zato si tudi slovitih krofov ne privošči pogosto. »Športniki se izogibamo nezdravi hrani,« v smehu pristavi svojčas skoraj serijski zbiralec kartonov. »Rad sem ugovarjal sodnikom, a tudi na mestu zadnjega veznega igralca je treba kdaj storiti kak prekršek, da se prepreči najhujše,« razloži, zakaj so se kartoni lepili nanj. |
Odpisal badminton Blaž je nogomet začel igrati pri osmih letih pri NK Svoboda, kriva je bila evforija ob igranju Katančevih na evropskem prvenstvu leta 2000. Eno sezono je igral pri Slovanu, pred selitvijo v Celje pa pri Interblocku. Kot nadarjeni dijak (viško gimnazijo je končal kot odličnjak) se je vpisal na fakulteto za farmacijo, a bo moral študij zaradi popolne osredotočenosti na nogomet malce počakati. Do 11. leta je treniral tudi badminton, a se je potem osredotočil le na nogomet. Ni mu žal. |
