ŠPORT

Po igranju 
v Sloveniji že zabija 
v Turčiji

Objavljeno 24. april 2016 10.52 | Posodobljeno 24. april 2016 10.52 | Piše: Drago Perko

Državni reprezentant, 26-letni Nejc Skubic, je zapustil Domžale in se preselil v turški Konyaspor, ki se bori za tretje mesto in nastop v evropski ligi.

Nejc Skubic gre s soigralci nad Rdeče vrage

V zadnjem prestopnem roku sta bila najbolj dejavna Maribor in Olimpija, trgovale pa so tudi Domžale, ki so ostale brez Nejca Skubica. Ta se je preselil v tabor turške ekipe Konyaspora, ki v tej sezoni blesti. Klub bo čez šest let praznoval 100. rojstni dan, do zdaj pa se lahko pohvali s tremi naslovi v drugi turški ligi, lansko sezono so končali na osmem mestu. Danes zasedajo izvrstno tretje mesto, ki jih vodi v evropsko ligo. Pri tem jim je v veliko pomoč tudi naš branilec Skubic, za katerega so Domžale dobile 100.000 evrov odškodnine. Nogometaš s Spodnje Slivnice pri Grosupljem se je izvrstno znašel med Turki. Najprej je prispeval gol za zmago (2:1) proti Sivassporu. Konyaspor je na kolena spravil tudi sloviti Fenerbahče, odločilno podajo za zmagoviti gol je prispeval prav Skubic.

Prvi gol v Turčiji

»Občutki so bili fenomenalni, zmaga je bila velika, zagotovo pa ena od mojih lepših v karieri,« pove Skubic, ki smo ga poklicali v osrčje Turčije. »Tekmo sta spremljala tudi moj oče in zelo dobri prijatelj. Zato sem bil še srečnejši, ker sta se veselila z mano. Po tekmi smo odšli na večerjo. Potem pa hitro k počitku, tekma je bila fizično in psihično naporna. Drugi dan pa vse to pozabiš, misliš le na vsako naslednjo,« Skubic pove, kako je preživel večer po izjemnem uspehu proti Fenerbahčeju. »Z igro na tej tekmi sem lahko zadovoljen, čeprav sem imel pri golu Fenerbahčeja prste vmes, zato je malce grenkega priokusa,« nadaljuje Skubic, ki se nad svojo igro ne pritožuje. »Nikoli pa nisem povsem zadovoljen, sem človek, ki stremi k napredku,« poudari Nejc, ki vsako od tekem premelje tudi v pogovoru s svojim zastopnikom (in prijateljem) Denisom Selimovićem. »Radi bi ubranili tretje mesto in prišli v Evropo,« Skubic ne skriva, da so ekipi zrasli apetiti po izvrstni sezoni.

Poln stadion

Skubic se je v novem okolju dobro ujel. V veliko pomoč so mu bili soigralci z območja nekdanje Jugoslavije (Riad Bajić, Jagoš Vuković, Amir Hadžiahmetović). Z naglim prilagajanjem je Skubic presenetil tudi samega sebe. »Lažje mi je bilo, ker imam odlične nogometaše. Soigralci so mi pomagali pri komunikaciji. V klubu imamo tudi dečka za vse, ki nam vseskozi pomaga pri vsem, kar potrebujemo zunaj nogometa,« razkrije, kako se je hitro navadil na Turčijo.

Med zadnjim prestopnim rokom je sklenil pogodbo do junija 2017, možnost pa je, da podaljša še za eno leto. »O tem ne razmišljam, z mislimi sem le pri treningu in tekmah. Verjamem pa, da trdo delo prinaša rezultate. Danes se mi obrestuje, v Konyasporu pa imam izvrstne razmere za napredek,« Nejc pohvali okolje, kamor je prišel. »Turška liga je zelo močna. Predvsem prevladuje individualna kakovost igralcev. Igra se hiter in agresiven nogomet. Odločitev za prihod je bila odlična, igra kluba pa ustreza mojim karakteristikam. Zagotovo imamo najboljše navijače v ligi! V teh mesecih, odkar sem v Turčiji, je bil stadion (42.276 ljudi sprejme) poln, sicer pa se na domačih tekmah zbira od 20.000 do 30.000 gledalcev,« Skubic ne pozabi navijačev. Navdušila ga je tudi arhitektura stadiona, prav v mestu Konya imajo enega najsodobnejših v Turčiji.

Uči se turščine

Turki so poskrbeli za našega igralca. Sprva je tri tedne bival v kampu. Zdaj je že v stanovanju, ki je 10 minut od trening kampa, ki je moderno opremljen z dvema igriščema, v restavraciji pa kuhar pripravlja obroke le za nogometaše. »V Turčiji se resnično počutim kot nogometaš, ljudje te ustavljajo na ulici, predvsem pa te cenijo,« je navdušen Skubic, ki prostega časa skoraj nima. Če že, popije kavo ali prebere knjigo. Redno je v stikih z družino in prijatelji ter dekletom, ki je zavoljo službe še vedno v Sloveniji. Nejc verjame, da se mu srčna izbranka kmalu pridruži.

Turčija je velika, zato na pot odidejo dan pred tekmo, kilometre do cilja in nazaj pa premagujejo z letalom, avtobusom ali hitrim vlakom. Nejc se uči tudi turščine. Enkrat na teden gre na tečaj, kjer nogometaše poučuje zasebni učitelj. »Nekaj osnovnih besed že znam. Upam, da se hitro naučim kaj več.« Pozorno spremlja tudi slovensko državno prvenstvo, ostal je v stiku z nekdanjimi soigralci in trenerskim dvojcem Luka Elsner in Rok Hanžič. »Tretje mesto je realen rezultat,« napoveduje Skubic, kjer bodo končale njegove Domžale, ki jih ceni in spoštuje, v njihovem dresu pa je zbral 151 nastopov.


Ni bil zrel

Skubic, ki je kariero začel pri Interblocku, potem pa v Sloveniji igral še za Dravo in Domžale, ni prvič na tujem. Leta 2011 je bil član romunskega Otelul Galatija, kjer se ni naigral. Je pa z Romuni ravno proti Manchester Unitedu okusil slast igranja v ligi prvakov. »Zdaj vidim, da nisem bil zrel za odhod v tujino, danes je drugače. Glava je na mestu, to je najbolj pomembno.« 


Ponosen na reprezentanco

Letos je doživel še debi v dresu članske reprezentance. »To je nekaj najlepšega, kar lahko nogometaš doživi,« ne skriva ponosa. Jasno, da brez dokazovanja vabila selektorja Srečka Katanca ne bo. Verjame pa, da se tudi reprezentanci pišejo še boljši časi.

 

Deli s prijatelji