MARIBOR – Če je Chelsea že prišel v Ljubljano, ne more biti štajerska prestolnica nič slabša od slovenske! Nogometaši Maribora so se po petnajstih letih znova uvrstili v ligo prvakov, veliki uspeh pa bodo kronali z nastopom v skupini G, kjer se bodo po dvakrat, v Ljudskem vrtu in v gosteh, pomerili z londonskim Chelseajem, Schalkejem 04 iz Gelsenkirchna in portugalskim Sportingom iz Lizbone.
Ko pade ponos Škotske
Škotski žogobrcarski katoliški ponos Celtic je padel v končnici za elitno starocelinsko klubsko tekmovanje, a vedno za vijoličaste ni bilo tako sijoče. Spomin najprej nanese na minulo sezono, ko so zaradi nespametne klubske politike za naskok na ligo prvakov angažirali hrvaškega trenerja Anteja Čačića. Ta pa je s svojim nezmožnim pragmatizmom zapravil enkratno priložnost, da izločijo češko Viktorio iz Plzna. Že tretjič zapored so se tako morali zadovoljiti s skupinskim delom evropske lige, še vedno pa so sanjali o zgodovinski sezoni 1999/2000, ko so se premierno uvrstili med elito.
Takrat so na poti v skupinski del skupno ugnali belgijski Genk (5 : 1, 0 : 3), nato pa še francoski Olympique iz Lyona, in to celo dvakrat z zmagama 1 : 0 in 2: 0. To je bilo tik pred zlatim obdobjem Lyona, ko je sedemkrat zapored, od leta 2002 do 2008, osvojil naslov francoskega državnega prvaka.
Takrat so vijoličaste pod trenerskim vodstvom Bojana Prašnikarja izžrebali v skupino A s kijevskim Dinamom, Bayerjem iz Leverkusna in Laziem. Mariborčani so tedaj pristali na dnu razpredelnice s štirimi točkami, v Kijevu so denimo ugnali ukrajinskega prvaka z 1 : 0, odigrali pa so neodločeno brez zadetkov v Nemčiji. Med takratnimi igralci je bil tudi zdajšnji trener Ante Šimundža (strelec v ukrajinski prestolnici), drugi stebri moštva pa so bili vratar Marko Simeunović, Grega Židan, Marinko Galić, Marinko Šarkezi, Amir Karić, Dejan Djuranović, Simon Sešlar, Stipe Balajić ter Albanca Geri Čipi in Kliton Bozgo.
Vijoličasti črni sklad
Dvanajstkratni slovenski državni in osemkratni pokalni prvaki so po pokalni lovoriki leta 2004 doživeli najtemnejše čase v zgodovini samostojne Slovenije. Če seveda ne omenimo še dveh afer mariborskega klubskega nogometa, predvsem afere Žoga v nekdanji skupni Jugoslaviji. Prvi škandal, gre sicer za NK Branik, je izbruhnil leta 1960. Julija bi morali odigrati povratno kvalifikacijsko tekmo za uvrstitev v zahodno skupino druge zvezne lige med Branikom in Karlovcem. A je odpadla, ker naj bi nekdo v hotelu Orel hrvaškim nogometašem v hrano podtaknil tablete in so dobili drisko. Nato se je bojda izkazalo, da so Karlovčani sami od sebe vzeli tablete eulaksin.
Nogometni klub Branik so po procesu na sodišču razpustili, ker so v štajerski prestolnici ostali brez poklicnega klubskega nogometa, pa so 12. decembra 1960 ustanovili NK Maribor. Afera Žoga je imela hujše posledice. Na koncu sezone 1980/81 si je namreč vijoličasto moštvo z zmago v zadnjem krogu proti Čeliku s 4:2 zagotovilo obstanek v drugoligaški konkurenci, a največja afera v zgodovini mariborskega nogometa je zahtevala davek. Disciplinska komisija združenja drugoligašev je Maribor izključila iz druge jugoslovanske lige in vijoličasti so morali v republiško ligo.
Kriminalisti v klubu
Kaj se je pravzaprav zgodilo? Dva dni po koncu prvenstva so klubsko pisarno na Mladinski ulici 29 namreč preiskali kriminalisti UNZ Maribor in zasegli dokumentacijo. Iz nje je bilo razvidno, da je obstajal črni sklad, poslovanje je potekalo tudi iz njega. Funkcionarja NK Maribor Bojana Bana, očeta zdajšnjega direktorja kluba, in Stanislava Krambergerja so odpeljali v pripor. Po preiskavi so se januarja 1983 na zatožni klopi mariborskega sodišča znašli oba funkcionarja, nogometni kontrolor in dvanajst nogometnih sodnikov. Obtoženi so bili kaznivega dejanja razsipništva v škodo družbenega premoženja v znesku 510.000 dinarjev.
Sojenje je bilo končano 6. aprila 1983; deset obtoženih je bilo obsojenih na pogojne kazni, pet jih je bilo oproščenih. Dejansko naj bi šlo pri aferi Žoga in razkritju črnega sklada za obračun med mariborskim političnim vrhom in nekaterimi funkcionarji; črni sklad je bil takrat namreč kar običaj v nekdanji Jugoslaviji. V to so klube prisilile razmere; v drugi ligi je bilo nogometašem dovoljeno dajati le po 2000 dinarjev štipendije. Nogometni sodnik, ki je bil ena od prič, je povedal, da nikoli ni prejel podkupnine, vendar je prisegel, da je na račun NK Maribor pojedel in popil za trikrat več, kot naj bi bil dobil podkupnine, ki so mu jo očitali med preiskavo. Seveda je bilo ob takšni izjavi na sodišču slišati salve smeha.
Dolžni 4 milijone, dobili 10,7
Težave v času slovenskega prvenstva so bile najhujše od 2004. do 2008., klub je bil dolžan štiri milijone evrov, bil je na robu propada. Ni bilo denarja za nakupe nogometašev, igrali so mladi, tujci, ki so prišli, so v Ljudski vrt priromali brez odškodnine. Jeseni 2005 se je zamenjalo vodstvo kluba, dolg je bil še vedno nekaj nad tri milijone evrov. Trajalo je do januarja 2011, da je NK Maribor oznanil, da je dolg poplačan. Nogometni vzpon se je začel s sezono 2007/08, ko je športni direktor postal Zlatko Zahovič, trener Darko Milanič, njegov pomočnik pa Ante Šimundža.
No, in dva od omenjenih sta sodelovala tudi pri zadnjem podvigu. Če Maribor zdaj lahko kupuje kakovostne slovenske igralce in najvišjo kakovost, kot je Josip Iličić, tudi proda v tujino, mu bo seveda dobro del denar, ki ga bo na račun lige prvakov dobil v svojo blagajno. Evropska nogometna zveza vsakemu klubu v končnici elitnega klubskega tekmovanja, to sta bila denimo Maribor in Celtic, nameni 2,1 milijona evrov. Ker so zdaj v skupinskem delu lige prvakov, bo vijoličasti mošnjiček polnejši še za temeljnih 8,6 milijona. Vsaka zmaga v skupini prinaša milijon evrov, neodločen izid 500.000.
Je pa zanimiv še en detajl. Nizozemski pivski velikan Heineken je pokrovitelj lige prvakov, denimo v Franciji, Kazahstanu, Rusiji, Turčiji in Sloveniji pa je oglaševanje alkohola omejeno. Heineken je v Ljudskem vrtu sicer prisoten, točenje piva pa je na stadionu pod Kalvarijo tako ali tako po slovenski zakonodaji prepovedano. A vijoličasti so pijani od uspeha in dodatne alkoholne vzpodbude ne potrebujejo. Evropski praznik nogometa v štajerski prestolnici se lahko začne!
