Ob pravem trenutku

LJUBLJANA – Nekoč se je ljudstvo na ves glas drlo Slovenija gre naprej, na navijaških transparentih je med drugim pisalo Katanca za predsednika. Ja, to so bili za nas pravljični nogometni časi. Niso trajali dolgo. V navijaških srcih še vedno ždi globoka bolečina, ker sta se na SP v Koreji javno in s solzami v očeh razšla prav Srečko Nacionale in nogometno božanstvo Zlatko Zahovič.

Dovolj prostora za oba

Zdaj je, očitno, v slovenskem nogometu dovolj prostora za oba. Zahovič v Mariboru odlično opravlja svoje delo, pravi selektor. Sicer pa Katanca, to ponavlja ves čas, preteklost ne zanima, pomembna je le prihodnost. Kaj dobrega v njej vidi tokrat – ponudbo je namreč v zadnjih letih zavrnil že dvakrat – v zvezi s slovensko reprezentanco pravzaprav ni povsem jasno. Uvrstitev na SP v Braziliji bi bil čudež. Katanec ga niti ne obljublja. Obljublja pa garanje. In krvave noge. Krvavo pa bi utegnilo biti tudi v slačilnici. »V ekipi, kjer so trenja, ni možnosti za dosego dobrega rezultata,« pravi novi stari selektor. In to misli krvavo resno. »Igralec je igralec in se mora obnašati po nekih pravilih. Igrišče, to je bilo zame vodilo – bilo in bo.«

Z mediji je bil vedno v rahlem sporu. No, on ne, le jasno je povedal, da je »pri nas problem ta, da novinarji ne sprejmejo ničesar«. Po polomu v Koreji in slovesu od reprezentance je govoril: »Boga molim, da bi se rezultati, ki smo jih dosegli, ponovili, da bi me že enkrat pustili pri miru.« Z Matjažem Kekom so rezultati prišli, ampak če vprašate Srečka, ta reprezentanci ni dal trdnih temeljev. Pa ni bil povsem sam kriv, še doda.

Po navadi se poskuša diplomatsko izmazati, ampak kaj ko ga hitro zanese v neposrednost. Ne, ne marajo ga vsi, in ja, nekateri mu privoščijo, da bi mu tokrat spodletelo. Tako kot je spodletelo Slaviši Stojanoviću, ki se je takrat marsikomu zdel prava izbira – tudi zato, ker je bil Katančev pomočnik v Dubaju pri reprezentanci Združenih arabskih emiratov (ZAE). Ni se izšlo. In morda se je bil Katanec pripravljen vrniti prav zato, ker ta ekipa bolj na psu, kot je, skoraj ne bi mogla biti.

Denar ni najpomembnejši

»Pomembnejša kot denar je pozitivna zgodba, v kateri bi bil od prvega do zadnjega pri stvari z dušo in telesom. Celo za nič evrov bi delal, če bi videl potencial, ki bi ga lahko nadgradil s svojim znanjem. Predvsem bi si želel zgodbo peljati od začetka do konca, da bi lahko potem sodili, kaj in kako smo delali,« je dejal na začetku lanskega leta. In to zgodbo na začetku letošnjega tudi dobil.

Nogometaša Srečka Katanca so trenerji vedno opisovali kot marljivega in discipliniranega. Nikoli ni bil estetski biser, a je bil koristen. Italijanska Sampdoria, zadnji klub, v katerem je igral, je zanj odštela 5,5 milijona takratnih nemških mark. Kariero je končal zgodaj, pri 31 letih, zaradi številnih poškodb. Devet operacij obeh kolen in gležnja, s katerim ima še vedno veliko težav. Zato kot trener z mladimi ne more delati, ker jim je na treningih treba tudi kaj pokazati, tega pa Srečko pač ne more. Po odhodu iz ZAE je bil nekaj časa svetovalec v Interblocku Joca Pečečnika. Z nostalgijo se je spominjal časov, ko so trenerji mulcem lahko primazali kakšno klofuto, zdaj pa »otroka ne smeš niti grdo pogledati, ker je sicer vse narobe«. Pa tudi: »Človek pride do sklepa, da velika večina teh fantov nogomet igra le zaradi denarja. Kje pa je veselje do nogometa, do tega, da bi se dobili s prijatelji na malem nogometu, odigrali tekmo in se potem stepli?«

Ja, Srečko je nogometni romantik stare šole. V času njegove igralske kariere so lahko šli jugoslovanski nogometaši na tuje šele po 28. letu. Reprezentanca je bila zaradi kakovostne domače lige izjemno močna. Leta 1990 peta na svetu. Potem je razpadla Jugoslavija in s tem se je sesula tudi nogometna velesila. Za Slovenijo je odigral eno samo uradno tekmo, 1994. z Italijo v kvalifikacijah za EP 1996. Prav takrat je začel kariero nogometnega trenerja in dve leti pozneje postal selektor reprezentance.

Srečko živi za nogomet. O tem ga lahko sprašujete, o družini, ženi Romani in dveh sinovih, mlajši trenira motokros, starejši pa košarko, pa medijem ne govori rad. Starši, delavci s Hrvaškega, ki so v Sloveniji našli delo, so ga vzgojili v skromnosti in delavnosti. Ne, za Hrvaško si ni želel nikoli igrati, niti trener ne bi bil tam. Svoje srce je dal Sloveniji. Zdaj ji spet ponuja svoje nogometno znanje in izkušnje. Slovenija je vznesena, Srečko ganjen, le fantje v slačilnici so za zdaj večinoma tiho. Pametno, fantje, kajti odslej bo krvavo … 

Pet vprašanj za Srečka Katanca

Vaša najizrazitejša značajska lastnost?

Moja najizrazitejša značajska lastnost je, da sem dosleden in natančen.

S kom bi si želeli preživeti dan?

Dneve najraje preživljam s svojo družino.

Vaša največja razvada?

Dobra masaža.

Vaša najljubša knjiga?

Knjig ne berem.

Vaša najljubša jed?

Najraje pojém kakšno dobro, jadransko ribo. Zobatec z olivnim oljem in limono.