Novo selekcioniranje, novi cilji, nove sanje

Slovenska nogometna reprezentanca je še drugič doživela poraz v dodatnih kvalifikacijah za veliko tekmovanje. Ko jo je leta 2003 vodil Bojan Prašnikar, je bila od naše izbrane vrste na poti do eura 2004 boljša Hrvaška s skupnim izidom 2:1. Letos je četa Srečka Katanca klonila pred Ukrajino s skupnim izidom 3:1. Nogometna zveza Slovenije je sicer finančno zelo stabilna organizacija, vseeno pa ni treba posebej poudarjati, koliko bi ji pomenila nagrada 12 milijonov evrov, ki bi jo prejela, če bi se izbrana vrsta uvrstila na nogometni rendez-vous v Franciji, kjer bo evropsko prvenstvo od 10. junija do 10. julija prihodnje leto. Tu pa so še vsi drugi elementi, ki jih bodo v NZS in tudi v javnosti na splošno še kako pogrešali: skoraj celoletna športna evforija (odmevne prijateljske tekme, gostovanje na EP, nestrpno pričakovanje kvalifikacij za SP 2018), nov močan zagon za slovenski nogomet na vseh ravneh, pozitivno ozračje pri navijačih, vrhunski zaključek reprezentančnih karier najizkušenejših igralcev in še cela vrsta drugih stranskih učinkov, ki jih lahko sprovocira skoraj izključno nogometna industrija. Dvanajstega decembra bo v Parizu žreb skupin 15. EP, Slovenije pa žal ne bo na tem pomembnem in glamuroznem dogodku.

Zato pa je zdaj napočil čas za uresničevanje novih smernic domačega reprezentančnega nogometa. Pri NZS so že konec avgusta podaljšali sodelovanje s Katancem do konca kvalifikacij za SP 2018, ki bo v Rusiji. Ta pogodba je sicer v teh dneh predmet vročih razprav nogometnih poznavalcev in laikov. Katanec je namreč po torkovi tekmi javnost pustil v negotovosti, saj da bo še razmislil, ali se bo sploh lotil tega projekta. Očitno bo moral spet svoje opraviti predsednik NZS Aleksander Čeferin, ki mora selektorja prepričati, da so njihova skupna strategija in vizija, medsebojno zaupanje in popolna podpora NZS močnejši faktorji kot tisti njegovi kritiki, ki v njem ne vidijo zgolj spornega selektorja, temveč so k temu dodali še strupene puščice za obračunavanje na osebni ravni. V takšnih razmerah se Katanec ne počuti več kot športni vojskovodja z vsemi plusi in minusi, ki k temu delu spadajo, ampak le še kot stalna žrtev medijskega pritiska.

Vseeno v njegovem primeru ni vse tako črno, kot se to zdi po spodletelem poskusu uvrstitve na EP. Ta flop je pravzaprav omogočil razmere, v katerih lahko Katanec mirno opravi zamenjavo rodov v nacionalnem moštvu. Če sodimo po njegovem zadovoljstvu s pristopom in igro varovancev v tekmah z Ukrajino, ima zelo spodobne temelje, da do septembra sestavi obetavno zasedbo, ki bi se uigravala v tekmah za mundial v Rusiji, potem pa bi lahko naskakovala uvrstitev na euro 2020. K optimizmu spodbuja tudi torkova zmaga mlade reprezentance proti izjemno močni Srbiji v kvalifikacijah za EP, vse to pa vzbuja upanje, da bo imel selektor na voljo kar širok izbor kakovostnih fantov, posebno če bo zadržal še najboljše starejše igralce. V kvalifikacijah za SP 2018 bo Slovenija igrala v skupini F z Anglijo, Škotsko, Slovaško, Litvo in Malto, ciklus pa bo odprla 4. septembra z gostovanjem v Litvi.

Štirje debitanti v Franciji

Prek dodatnih kvalifikacij so si nastop na euru 2016 zagotovile Ukrajina, Švedska (boljša od Danske s 4:3), Irska (boljša od BiH s 3:1) in Madžarska (boljša od Norveške s 3:1). V rednem delu kvalifikacij so si udeležbo na EP priigrale Anglija, Češka, Islandija, Avstrija, Severna Irska, Portugalska, Španija, Švica, Italija, Belgija, Wales, Romunija, Albanija, Nemčija, Poljska, Rusija, Slovaška, Hrvaška in Turčija, medtem ko je imela Francija kot gostiteljica turnirja vnaprej zagotovljen nastop. Ker bo prvič v zgodovini EP igralo 24 reprezentanc (prej 16), ne čudi, da bo kar pet debitantov na turnirju stare celine. To so Islandija, Severna Irska, Wales, Albanija in Slovaška. Zanimivo, da bodo na euru igrale reprezentance vseh sosed Slovenije.