Vratar Dejan Nemec, danes šteje 35 let, je bil v dresu Domžal reprezentant in dvakrat slovenski prvak, s Katančevo zasedbo je nastopil na evropskem prvenstvu v Belgiji, nato so ga prodali v Beneluks. V dresu Bruggeja je navdušil, na dveh tekmah proti Barceloni pa je bil prvo ime. »Tega ne bom pozabil nikoli, to ostane za vedno.« Tako kot spomin na bolezen. Presenetila ga je, a ne potrla. Nogometaš se ni prepustil malodušju. Danes brez zadržkov govori o tem. »Odvisno je, kakšen karakter si. Imel sem to srečo, da so me v vsem močno podpirali domači in prijatelji,« se spominja težkih dni. Najprej ni razmišljal o tem, da bi šel do zdravnika. V šali je dejal, da če bi šel do doktorja, bi gotovo kaj odkril. »Na vratu sem čutil malo bulo, a me ni bolelo.« Nato je le stopil v ordinacijo, odkrili so, da ima hodgkinov limfom. »Po minuti sem vprašal zdravnico, kdaj začneva zdravljenje. Odvrnila mi je: »Vi boste to preživeli!« V 10 dneh je opravil preiskave in začele so se terapije. Sedemkrat je moral na kemoterapijo, za njim je tudi 17 obsevanj. »Do novega leta sem končal, na pol leta pa imam kontrolo, kjer preverijo, ali je vse v najlepšem redu,« je vesel Nemec, ki poziva vse, naj ne odlašajo z obiskom zdravnika. Ob pravočasnem posredovanju je bolezen le en stadij, ki ga lahko premagamo, ne pa obsodba na konec. Danes je ponosen oče, po koncu nogometne poti se je vrnil v domače Prekmurje, kjer s svojim društvom pripravlja športne prireditve, nadaljuje tudi izobraževanje.
Po bolezni – očka
Zbolel je tudi nogometaš Jaka Jakopič, ki je leta 2002 branil barve Domžal. Zdravnik je ocenil, da je bulica v zarebrju posledica udarca. Tako so ga tudi zdravili, a oteklina je rasla in rasla. »Počutil sem se slabo, hitro sem bil zadihan, a mislil sem, da sem slabše pripravljen,« začne pogovor. Zaradi pregovarjanja svojega dekleta se je odločil za obisk zdravnika. Stopil je v ordinacijo, diagnoza ga ni šokirala, ampak ga je za boj z zahrbtnim sovražnikom naredila močnega. Tako kot Nemca je tudi njega dobil v kremplje hodgkinov limfom: »S svojo energijo sem želel dokazati, da je bolezen mogoče premagati in živeti naprej.« Kar 15 kemoterapij – prvo je imel na 25. rojstni dan – in 32 obsevanj je prestal. »Nikoli ne bom pozabil poteze domžalskega kluba – odločili so se, da mi kljub bolezni še za eno leto podaljšajo pogodbo, čeprav ni nihče vedel, ali bom sploh preživel. Tudi zato bo NK Domžale za vedno v mojem srcu,« je Jaka hvaležen za pozornost v težkih dneh, svoje pa je dodal še Luka Žinko, ki je prevzel njegovo številko, dokler ni ozdravel. Decembra 2002 je končal terapije, izgubil je devet kilogramov. S trmo in jekleno voljo je junija 2003 začel trenirati. Brcal je v drugi ligi, kjer je s Factorjem prišel do prve, preizkusil pa se je tudi na Japonskem. Ponosen in vesel je svojih treh otrok, ki so se rodili po bolezni, saj se velikokrat zgodi, da lahko moški zaradi terapij izgubi plodnost.
Dejanovo in Jakovo trnovo pot sta prehodila še dva prvoligaška nogometaša – 18-1etni Rok Urbančič (NK Interblock) in 20-letni Sašo Menoni, ki je bil član ptujske Drave. Vsi štirje so pokazali, kako pomembna je volja v boju z rakom. Poleg pravočasnega obiska zdravnika, seveda.
Vedno več obolelih
Limfom ali rak limfnega sistema je ena najhitreje naraščajočih vrst rakastih bolezni, saj za nehodgkinovimi limfomi vsako leto zboli od tri do štiri odstotkov več ljudi kot leto prej. Čeprav ni dokazano, zakaj se razširja tako hitro, strokovnjaki sumijo, da je to (vsaj deloma) posledica vedno bolj onesnaženega okolja, lahko pa je povezan tudi z virusnimi okužbami.
