LJUBLJANA – Slovenski trenerji bijejo plat zvona, klubske uprave nimajo milosti, še manj potrpljenja. Najmanj pa denarja. Zaradi pritiskov »iz ozadja«, predvsem tistih, ki sofinancirajo projekte, a se na stroko (premalo) spoznajo, na koncu plačajo (ceno) trenerji.
Na Japonsko
Malodane šokanten podatek je, da so skoraj vsi nekdanji slovenski selektorji brezposelni. Našo prvotno tezo, da so vsi brez dela, je pred dvema dnevoma ovrgel doktor nogometa Zdenko Verdenik. Pred tremi dnevi so ga najeli v japonski Sajtami, kjer bo poskušal pomagati zasedbi na 15. mestu med 18 člani elitnega japonskega tekmovanja. Verdenik ni prvi Slovenec v klubu, saj je v sezoni 2008/09 v njem igral že nekdanji napadalec slovenske izbrane vrste Klemen Lavrič. Japonci so se razpisali o Verdenikovih referencah, med drugim niso pozabili, da je bil selektor srbske (!) reprezentance. Selektor je bil, toda vodil je Slovenijo (32 tekem med januarjem 1994 in novembrom 1997).
Prašnikar ni presenečen
Verdenikov predhodnik in prvi selektor Bojan Prašnikar (20 tekem v dveh mandatih na klopi Slovenije) je nazadnje deloval v Olimpiji, a so se ga zaradi poraza proti Triglavu odkrižali. »Ne preseneča me, da nas je toliko brezposelnih. Stroka je v krizi. Čuti se pomanjkanje denarja, zato razmer za normalno delo sploh ni. Trenerji pa smo brez veljave. Do kdaj? Dokler se razmere v družbi ne izboljšajo,« pravi Prašnikar, ki so bo privoščil dopustniško poletje.
Katanec srečen pod Šmarno goro
48-letni Srečko Katanec (47 tekem za Slovenijo) se je po vodenju reprezentance preizkusil v grškem Olimpiakosu, bil je selektor Makedonije in Združenih arabskih emiratov. Kratek čas je svetoval Jocu Pečečniku, omenjali so ga kot kandidata za trenerja Maribora. Vsakdanjik preživlja pod njemu drago Šmarno goro. Brane Oblak je danes navdušen tenisač in strokovni komentator tekem na eni od komercialnih televizij. Da so vsi selektorji brez službe, pa ga sploh ne preseneča. »Domet vseh slovenskih selektorjev je krepko nad slovensko prvo ligo, zato je pač tako, kot je.«
Brez službe
V prvi ligi so v minuli sezoni brez službe ostali tudi Dušan Kosič (Olimpija), Vlado Badžim (Luka Koper), Stanko Preradovič (Nafta), Robert Pevnik (Mura 05), Stane Bevc (Celje) in Darko Birjukov (Domžale).
Trener le, če imaš sponzorja
»Strašne stvari se dogajajo … Če želiš biti trener, moraš imeti celo sponzorja. O delu na dolgi rok ne razmišlja nihče več razen Maribora,« na kaotičnost razmer glasno opozarja Vlado Badžim, ki je moral iz Luke Koper, zdaj pa po več mesecih prisilnega počitka pomaga v Ankaranu. Prvoligaški trener v 3. ligi, narobe svet ali slovenska realnost? »Odnosi v klubu so dobri, ambicije zdrave, sem pa spet lačen dokazovanja.« Ne pove na glas, ampak tistim, zaradi katerih je moral na začetek.
Sindikat bi pomagal
Ali o pomoči pri zaščiti interesov trenerjev razmišlja Dejan Stefanovič, goreči borec za boljša danes in jutri slovenskih nogometašev? »Žal stanovska trenerska organizacija ne opravlja funkcije, ki bi jo morala. Na nas se je obrnilo že precej trenerjev. Poleg izobraževanja bi morali poskrbeti tudi za zaščito domačih trenerjev. Po drugi strani pa so trenerji v boljšem položaju kot nogometaši. Ko trener izgubi službo, lahko takoj podpiše novo pogodbo, igralec pač ne. Problem je tudi v dejstvu, da se nogometaš pojavlja v vlogi delojemalca, trener pa zaradi svoje vloge v ekipi kot delodajalec.« Stefanovič zatrjuje, da bi lahko v letu dni tudi na tem področju naredili korak naprej. Ni skrivnost, da sta se na pomoč na sindikat obrnila tudi Dušan Kosič in Slaviša Stojanović.
