Ne bo se pustil izsiljevati

Aleksander Čeferin, predsednik Evropske nogometne zveze (UEFA), je udaril po mizi oziroma govorniškem pultu. Na 41. rednem kongresu največje krovne organizacije na stari celini, ki ga gostijo Helsinki, je namreč včeraj med drugim poudaril, da se ne bodo pustili izsiljevati ligam, ki menijo, da lahko manipulirajo in vplivajo na manjše le zato, ker same ustvarjajo astronomske prihodke.

Zavrnil je tudi možnost nastanka tako imenovane superlige. »Nobenega zaprtega tekmovanja ne bo. To ni v skladu z našimi načeli in vrednotami. Denar ni vse,« se je Čeferin zatem obrnil proti eni od nogometnih legend, ki je ni imenoval, so pa pravzaprav vsi v dvorani Messukeskus vedeli, da je imel v mislih Karla Heinza Rummeniggeja, izvršnega direktorja münchenskega Bayerna in prvega moža Združenja evropskih klubov (ECA). Slednje je prišlo že večkrat navzkriž z Uefo zaradi porazdelitve denarne pogače, (pre)natrpanega mednarodnega koledarja in posledično prevelikih obremenitev za najboljše nogometaše.

»Tudi na Uefi nam gre v prvi vrsti za nogomet. Seveda igra pomembno vlogo tudi denar, vendar le v tem pogledu, da ga lahko razdelimo in se lahko nogomet razvija naprej,« je razložil 49-letni Grosupeljčan in navzoče predstavnike zvez presenetil z nenačrtovanim darilom. Vsaka članica Uefe bo namreč prejela po milijon evrov, torej tudi Nogometna zveza Slovenije (NZS). »Uefa ni tu zato, da bi kopičila bogastvo,« je pojasnil in zagotovil, da bo krovna hiša tudi v prihodnje razdeljevala dobiček, če bodo njeni poslovni rezultati presegli pričakovanja.

V finančnem letu 2015/16, v katero so zajeti tudi prihodki lanskega evropskega prvenstva v Franciji, je Uefa po lastnih navedbah pridelala 102,1 milijona evrov dobička. To je sicer kar za 26,7 milijona evrov manj kot, denimo, v sezoni 2011/12 s prvenstvom stare celine v Ukrajini in na Poljskem, kljub temu pa so se denarne zaloge krovne organizacije povečale za 102 milijona evrov (s 531 na 633 milijonov evrov).

Člani kongresa so v glavnem mestu Finske soglasno sprejeli tudi določene reforme, ki bodo stopile v veljavo čez slabe tri mesece (1. julija). Tako po novem v Uefi ne bo več večnih funkcionarjev (poslej jih bodo volili največ za tri mandate, torej 12 let), za nameček bodo lahko v izvršnem odboru sedeli zgolj aktivni (pod)predsedniki in generalni sekretarji nacionalnih zvez. V statute so sprejeli tudi dodatke k etiki in dobremu upravljanju; prireditelje tekmovanj bodo izbirali s pomočjo preglednega sistema.

»Zakaj naj bi se bali tega, da bi se posodobili in šli v korak s časom? Te spremembe so nujne, če želimo izboljšati naš imidž, znova vzpostaviti verodostojnost in okrepiti legitimnost Uefe,« je še izpostavil Čeferin.

V Helsinkih so izvolili tudi nekaj novih članov izvršnega odbora Uefe, ki ga sestavljajo predsednik Čeferin, novoizvoljeni člani, Šved Karl-Erik Nilsson (50 od 55 glasov), Irec John Delaney (48), Italijan Michele Uva (46), Poljak Zbigniew Boniek (45), Nemec Reinhard Grindel (44), Anglež David Gill (40), Nizozemec Michael van Praag (36) in Turek Servet Yardimci (34) ter dosedanji člani Španec Angel Maria Villar Llona, Ukrajinec Grigorij Surkis, Madžar Sandor Csanyi, Švicar Peter Gillieron, Portugalec Fernando Gomes, Francozinja Florence Hardouin, Bolgar Borislav Mihajlov in Hrvat Davor Šuker, predstavnika Ece Rummenigge in Italijan Andrea Agnelli ter generalni sekretar (brez volilne pravice), Grk Theodore Theodoridis. Izbrali so tudi trojico, ki bo predstavljala Uefo v 37-članskem svetu Svetovne nogometne zveze (Fifa), to pa sta ob Madžaru Csanyiju še Črnogorec Dejan Savičević in Ciprčan Costakis Koutsokoumnis.