OPERACIJA SAN MARINO

Na Brdu novi obrazi in okus lige prvakov

Objavljeno 24. marec 2015 16.27 | Posodobljeno 24. marec 2015 16.28 | Piše: Rok Tamše

Slovenska nogometna reprezentanca se je spet zbrala v domovini po štirih mesecih premora.

Željna dokazovanja: Benjamin Verbič iz Celja, levo, in Nejc Vidmar iz Domžal. Foto: Marko Feist / Delo

LJUBLJANA – Začela se je operacija San Marino! Glede na to, da je avtsajder v kvalifikacijski skupini E za EP 2016, se morda izraz operacija komu zdi malce premočan. Toda če upoštevamo mnenje selektorja Srečka Katanca, ki je pred petkovo tekmo v Stožicah (ob 20.45) reprezentante včeraj zbral v tradicionalni bazi na Brdu pri Kranju, je treba tudi k takšnemu tekmecu pristopiti povsem resno. Navsezadnje je San Marino igral 0 : 0 z Estonijo.

V hotelskem lobiju sta bila v središču pozornosti Jan Oblak in Kevin Kampl, dvojec, ki smo ga prejšnji teden spremljali v ligi prvakov. Oblaku je posijalo sonce, saj je po poškodbi konkurenta spet zavzel mesto med vratnicama Atletico Madrida in prispeval levji delež k uvrstitvi v četrtfinale po bitki z Bayerjem iz Leverkusna. Kampl je z dortmundsko Borussio, kjer se od zime bori za svoj prostor in status v moštvu, izpadel proti močnejšemu Juventusu iz Torina. Toda eno je realnost španske la lige, nemške bundeslige in lige prvakov, drugo pa reprezentanca, kjer srce bije, glava misli in noge tečejo za Slovenijo. »Po dolgem času smo se spet zbrali. Vsi smo veseli, da se spet vidimo in komaj čakamo tekmo s San Marinom. Želimo si zmage, zato bomo vse naredili za to,« pravi čuvaj mreže Oblak, ki ostaja miren po zasuku v karieri: »Priložnost sem dobil po nesrečnih okoliščinah mojega kolega. Toda tako je to, vse se hitro spreminja, tako na dobro kot tudi na slabo. Ni me zajela nobena evforija, vse je normalno, ostal sem isti, kot sem bil.« Dvaindvajsetletni Škofjeločan zna biti potrpežljiv, tudi v reprezentanci je številka 2 za 30-letnim Samirjem Handanovićem, ki še vedno ne govori z novinarji. Pred tekmo s San Marinom je za Oblaka vse jasno: »Slovenija je favoritka proti San Marinu. Toda če si favorit, ni samoumevno, da boš zmagal. To je treba pokazati na igrišču, torej da si zaslužimo zmago.«

Štiriindvajsetletni vezist Kevin Kampl si v Nemčiji, samo 60 kilometrov od doma, prizadeva k preporodu Borussie, ki je pred njegovim prihodom padla celo na dno lestvice bundeslige, zdaj pa se je že vidno povzpela. Med prilagajanjem na novo in precej bolj kakovostno in zahtevno okolje od tistega v Avstriji je Kevin tudi zbolel ter izgubil moč, a je zdaj že precej bolje, tako da spet igra. »Vrnil sem tudi izgubljene kilograme, spet igram, tako je že bolje. S punco sva se tudi preselila iz hotela v hišo. Ker sem blizu doma, lahko grem domov jest. Tako je bilo, ko sem bil bolan.« Zdaj je torej zdrav in povsem osredotočen na reprezentančne obveznosti, čeprav, roko na srce, nismo veliko klepetali o San Marinu. »Te tekme ne smemo vzeti prelahko. Nasprotniki se bodo pač povlekli v obrambo in čakali na svojo priložnost. Moramo biti pametni in mirni. Tudi če ne bomo mogli takoj doseči zadetka, moramo ostati potrpežljivi. Priložnosti za zadetek bodo že prišle, moramo pa jih izkoristiti in hkrati paziti, da bomo dobro postavljeni tudi v obrambi,« je preprost recept Kevina Kampla.

Svež veter

Včeraj so posebni občutki zagotovo prežemali novinca na zboru, vratarja Domžal Nejca Vidmarja in branilca Cesene Luko Krajnca, v podobnem položaju pa je tudi napadalec Celja Benjamin Verbič, ki je novembra že bil kandidat za nastop na prijateljski tekmi proti Kolumbiji v Ljubljani, a je na treningu staknil poškodbo in odšel domov. »Zdaj sva se s Perom (Petar Stojanović, op. p.) dogovorila, da me bo malce štedil na treningih. Rad bi končno zaigral, če se bo tako odločil selektor. Na treningih bom dal vse od sebe. Bomo videli, ali bo to dovolj,« je dejal Verbič, ki pri tem ne misli le na tekmo s San Marinom, saj bo Slovenija tri dni pozneje (30. marca) odigrala še prijateljsko tekmo s Katarjem v Dohi. Svoje prve minute v svetem dresu bo z nestrpnostjo pričakoval tudi Vidmar, ki je priznal: »Zadnji teden je bil zame zelo težek. Hočeš nočeš so mi misli uhajale k temu ponedeljku in reprezentančnemu zboru. Težko se je bilo zbrati za zadnjo prvenstveno tekmo z Mariborom, kjer bi lahko bil rezultat boljši, a tudi slabši. Moramo biti zadovoljni s točko (bilo je 0 : 0, op. p.), saj nismo prikazali dovolj, da bi osvojili vse tri, pa tudi Maribor ne. Izid je realen.«

 

Deli s prijatelji