ŽENSKI NOGOMET

Multikulti golgeterka

Objavljeno 02. november 2013 11.16 | Posodobljeno 02. november 2013 11.16 | Piše: Drago Perko

Hči Kamerunca in Francozinje je dobila nemško državljanstvo, poročena pa je s Hrvatom.

KOPER – Ne samo moški, tudi ženski nogomet iz Nemčije je pojem zase v najpopularnejšem športu na planetu. Osem naslovov evropskega prvaka imajo nemške nogometašice. Da so še kako dobre, so na svoji koži okusile tudi Slovenke v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo leta 2015 v Kanadi; Nemke so jim prejšnji konec tedna zabile kar 13 golov. Od tega tri Celia Šašić, ki je tretja strelka kvalifikacij, za pet zadetkov je potrebovala deset strelov na vrata. Nemke pa so jih – zgolj za ilustracijo – v dveh tekmah zabile 22, od tega so jih devet prejele Rusinje. »Vedno igramo tako. Ko zabijemo, želimo potem še enega, pa drugega in potem naprej,« 25-letna Celia razkrije filozofijo in lakoto po golih aktualnih evropskih prvakinj. »Vsakič želimo zmagati,« še doda varovanka selektorice Silvie Neid, ki že od leta 2005 vodi nemško reprezentanco.

Leto poprej, leta 2004, je svoj debi v nemških reprezentancah doživela tudi Celia, hči Kamerunca in Francozinje. Svojčas je imela tako dolg priimek (Da Mbabi Okoyino), da je postala sploh prva igralka v nemški ligi, ki je smela na hrbtu nositi ime, poročajo nemški mediji. Celia jih malce popravi: »Ni bilo ravno tako, nekako so ga le zapisali.« V smehu pa doda, da je zdaj precej lažje, ko se piše Šašić. Avgusta se je poročila s hrvaškim nogometašem Markom Šašićem, čigar oče Milan Šašić je med letoma 2009 in 2011 vodil Duisburg.

Da je postala nogometašica, je kriv kar njen brat, s katerim je odšla na enega od treningov

Štiri ali pet let ji je bilo. »Zaljubila sem se v nogomet,« prizna študentka kulturologije. Septembra 2006 je zabila prvi gol v članski reprezentanci Nemčije, težja poškodba noge ji je preprečila, da bi že leta 2007 zaigrala na svetovnem prvenstvu, Nemke so bile na koncu bronaste. Pred dvema letoma so na prvenstvu na domačih tleh povsem razočarale, v četrtfinalu so se poslovile po porazu proti Japonski (0 : 1). Celia upa, da bo čez dve leti precej boljše: »Rada bi postala svetovna prvakinja, to mi še manjka.«

V Sloveniji pred gostovanjem z reprezentanco še ni bila, o domači vrsti pa se je izrazila pohvalno. »Imate nekaj igralk, ki bi lahko s trdim delu še precej napredovale, sicer pa moram pohvaliti vzdušje na tekmi v Kopru,« je še polaskala gostiteljem z Obale, potem pa so jo že čakali avtobus in odhod domov ter priprava na novo tekmo. Pred dnevi so jo skupile še Hrvatice; tokrat je bilo 4:0 za Nemke, ki očitno nikoli ne nehajo zabijati golov.

Deli s prijatelji