Mladi upi v spomin na Mirana

DOMŽALE – Domžale so bile minuli konec tedna vnovič najbolj nogometno mesto v Sloveniji. Že četrtič zapored so v domačem klubu gostili Domžale Open, ki po novem nosi ime Memorial Mirana Kralja. Pomerile so se ekipe z igralci do 17. leta starosti in vnovič je bila udeležba mednarodna. Poleg domače vrste, vodil jo je trener Dejan Dončić, so igrali še slovaška Žilina (na turnir prihaja vsako leto), norveški Tromso (debitant na tekmovanju), beograjska Crvena zvezda, salzburški Red Bull Salzburg in hrvaška Rijeka.

»Veseli smo, da nam je uspelo vnovič organizirati tako močan turnir, ki ima iz leta v leto večjo veljavo,« so v Domžalah ponosni na storjeno. Turnir so prvič organizirali leta 2012. Prvaki so postali Domžalčani, ki so za sabo pustili Hajduk, Žilino in Romo. Prvo ime turnirja je bil tedaj še član Domžal Jon Gorenc Stanković, ki danes igra v nemški Borussii iz Dortmunda. Prvi strelec uvodnega turnirja je s štirimi goli postal Alen Ožbolt, ki je danes prav tako blizu selitvi iz Domžal. Leta 2013 je zmagala Crvena zvezda, Luka Jović pa je bil najboljši igralec. Med strelci je prednjačil Rijekin nogometaš Umar Sadiq. Lani je bil najboljši avstrijski Red Bull, kapetan Rijeke Neven Đurasek je bil izbran za najboljšega igralca, Lukas Fridrikas pa je bil prvi strelec turnirja.

Kralj je pustil izjemen pečat

Na uvodnih treh turnirjih je pomagal tudi Miran Kralj, lani pa ga je premagala bolezen. V 58. letu starosti se je nepričakovano poslovil in za njim je ostala velika praznina. »Saj niti ne vem, kdo se je spomnil, da bi imeli memorial njemu v spomin. A idejo so vsi pozdravili,« pove športni direktor Matej Oražem. Z Miranom sta bila sodelavca, poznal in cenil je njegovo delo. »Skupaj s Stanetom (Oražmom, op. a.) sta po izpadu v 2. SNL sama postavljala klub na noge, uspelo jima je,« se spominja Matej trenutkov, ko je začel spoznavati Mirana. Pozneje se je Kralj, bil je tudi aktivni udeleženec vojne za Slovenijo, v nogometnem smislu specializiral za tehnične zadeve (med drugim vzdrževanje igrišč in garderob). Urejal je vso papirologijo za potrebe NZS in Evropske nogometne zveze (Uefa). Bil je tudi član komisije NZS za objekte. »Večkrat nam je pomagal, da nam je uspelo ljudi iz Uefe prepričati, da nam še vedno dovolijo igranje domačih evropskih tekem na domžalskem stadionu,« pripoveduje Oražem. S sodelavci niso pozabili na iznajdljivega Mirana.

Še par tednov pred smrtjo je delal v klubu, sodelavci so ga spodbujali in mu stali ob strani. »Vedno je bil dobre volje, iznajdljiv in vedno prijazen. Z nikomer se ni prepiral, z vsemi se je razumel,« ga hvalijo. Miran je imel tudi ta plus, da je bil doma nekaj sto metrov proč od stadiona, zato je bil vedno na voljo. »Miran je bil pravi garač in dober človek,« izvemo tudi od Marjana Kocmana iz Zlate kaplje, ki v NK Domžale skrbi za pogostitve v VIP-salonu. »Pogrešamo ga,« še slišimo, preden zapustimo Domžale. Miran je pustil velik pečat v domžalskem in slovenskem nogometu. Prav je, da zanj – 14 let je delal v NK Domžale – slišijo tudi mladi rodovi.