KANDIDATI

Mijatović tik pred zmago

Objavljeno 01. december 2016 13.11 | Posodobljeno 01. december 2016 13.12 | Piše: Rok Tamše

Od boja odstopila Izet Rastoder in Ivan Simič, znani kandidat še Matjaž Nemec.

Radenko Mijatović. Foto Jože Suhadolnik

Včeraj opoldne je potekel rok za oddajo kandidatur na volitvah za predsednika Nogometne zveze Slovenije, ki bodo 15. decembra na Brdu pri Kranju. Takrat bo nogometna družina dobila naslednika Aleksandra Čeferina, ki je septembra postal predsednik Evropske nogometne zveze (Uefa) in odstopil z domačega položaja. NZS bo dobila svojega četrtega vodjo v samostojni Sloveniji po Rudiju Zavrlu (1989–2009), Ivanu Simiču (2009–2010) in Čeferinu (2011–2016). Koliko kandidatur je vloženih, je uradno še skrivnost, saj se bo volilna komisija sestala v ponedeljek, 5. decembra, ob 17. uri na Brdu pri Kranju, kjer bo preverila, ali vložene kandidature izpolnjujejo vse kriterije NZS za udeležbo na volitvah. Znano je, da sta v boju za vrh sedanji vršilec dolžnosti predsednika NZS Radenko Mijatović ter politik, poslanec Socialnih demokratov in podpredsednik državnega zbora Matjaž Nemec. Po naših informacijah naj bi kandidaturo za predsednika vložila vsaj še ena oseba, katere identiteto pa na NZS za zdaj ne smejo razkriti. Očitno si niti ta ne želi publicitete, če je to storil(a) daleč od oči medijev.

V primeru, da bo ostalo pri dveh kandidatih, Mijatoviću in Nemcu, v prihodnjih dveh tednih ne moremo pričakovati prav nič vznemirljivega v predvolilni kampanji. Če sodimo tudi po odzivih Ivana Simiča in Izeta Rastoderja, ki sta predčasno odstopila od kandidature, se vse ve že vnaprej. Po tej logiki bo Mijatović prejel veliko večino od 30 glasov, ki so na voljo na volilni skupščini. Spomnimo, 26 glasov ima devet Medobčinskih nogometnih zvez (Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Gorenjska, Celje, Ptuj, Lendava, Nova Gorica in Koper), po dva pa Združenje nogometnih sodnikov Slovenije in Združenje nogometnih trenerjev Slovenije. Ker je bil Mijatović v preteklosti tudi sodnik, so mnogi prepričani, da bo sodniška organizacija v primeru njegove izvolitve pridobila še več moči in vpliva v slovenskem nogometu. Na to pa gre gledati tudi kot na zelo poenostavljeno razlago. Mijatović je bil namreč eden od štirih podpredsednikov v ekipi Aleksandra Čeferina, ki mu je ob sestopu zaupal funkcijo vršilca dolžnosti predsednika. Upali bi si trditi, da ima Čeferin znatno večji vpliv na verjetno bodočega predsednika NZS kot, denimo, predsednik sodniške organizacije Vlado Šajn. Pričakovati je tudi, da se bo ob vseh večjih in strateških odločitvah odtipkala telefonska številka šefa Uefe, do katere bo imelo novo vodstvo odprte kanale, to pa bo še kako dobrodošlo, ko bo potrebovalo nasvet ali neposredno pomoč krovne nogometne organizacije na stari celini. Na sedežu vsake evropske nacionalne zveze lahko samo gojijo upe o podobno neposrednih odnosih s prvim človekom evropskega nogometa. Ali bo to slovensko sodelovanje obrodilo sadove ali bomo spet priča slovenskemu vrtičkarstvu in nevoščljivosti, bomo spremljali vsaj naslednji dve leti, ko bo Čeferinu potekel polovični mandat na vrhu Uefe.

 

Rastoder si je premislil

Tako kot se je vključil v predvolilni boj za položaj predsednika Nogometne zveze Slovenije, tako se je tudi umaknil. Nenadoma. Znani poslovnež ter nekdanji predsednik in upravitelj ljubljanskega prvoligaša Olimpije Izet Rastoder si je premislil in včeraj ni vložil svoje kandidature, da zasede vrh NZS. »Najprej, moja kandidatura je bila resna, vendar sem se po tehtnem premisleku odločil, da je ne vložim. Razlog: očitno je vse odločeno vnaprej! V mojem programu ponujam nekaj novega in upam, da bo to pomagalo slovenskemu nogometu. Izvoljenemu predsedniku in podpredsednikom želim uspešno delo, reprezentancam in klubom pa čim več dobrih tekmovalnih dosežkov,« je sporočil Rastoder, ki bi ga še kako radi videli v katerem od ljubljanskih športnih kolektivov, ki dihajo na škrge. Med njimi najbolj izstopata košarkarska Union Olimpija in hokejska Olimpija, ki ji sicer Rastoder nekoliko že pomaga, a ne z denarjem, ki ga v Tivoliju krvavo potrebujejo za golo preživetje. Toda Rastoder je doslej kazal resno zanimanje zgolj za nogomet. Že pred Rastoderjem se je v ponedeljek kandidaturi odrekel Ivan Simič, ki je NZS vodil v obdobju od februarja 2009 do novembra 2010. Kot razlog za takšno odločitev je navedel pritiske na njegove podpornike, ki so šli čez mejo dobrega okusa.

 

Deli s prijatelji