FINALE

Maribor sanja Finocchia, vijolični z dolgimi nosovi

Objavljeno 23. maj 2014 10.07 | Posodobljeno 23. maj 2014 10.07 | Piše: Rok Tamše

V finalu nogometnega pokala Slovenije je Gorica presenetila favorizirani Maribor.

V prvi enajsterici Gorice je bil edini Slovenec kapetan Amedej Vetrih, na klopi sta bila Alen Jogan in Matija Širok. Foto: Marko Pigac

V peti medsebojni tekmi Gorice in Maribora v tej sezoni se je zgodilo prav to, česar so se v taboru Maribora najbolj bali. Trener povsem italijansko obarvanega goriškega moštva Luigi Apolloni je po treh porazih in remiju v prvenstvu našel recept za to, kako onemogočiti državnega prvaka. Nekdanji igralec Parme in italijanski reprezentant je vse skupaj zastavil na videz zelo preprosto: odličen defenzivni blok in potrpežljivo čakanje na napako v štajerski obrambi oziroma na priložnost iz nasprotnega napada. Čakali smo 79 minut, potem pa je v šestih minutah kot blisk udaril rezervist, 22-letni Francesco Finocchio, ki se je Gorici pridružil januarja ter severnoprimorskemu moštvu zagotovil tretji pokalni naslov v zgodovini kluba. Apolloniju in Goričanom je šlo na roko tudi to, da strateg Maribora Ante Šimundža ni ničesar tvegal, saj je očitno računal, da se bo kljub slabo razpoloženim prvakom na koncu nekako le izšlo. Toda tokrat vijolični preprosto niso izzvali sreče, ki jo zahteva pokalna lovorika.

Frančišek iz Neaplja

Poraz Maribora je toliko bolj boleč, ker so imeli odlično podporo približno 1300 privržencev, na drugi strani so se izkazali tudi navijači Gorice, na Bonifiki je bilo kar okoli 3500 gledalcev. Videli so Finocchijev šov v dveh potezah. »To sta najpomembnejša gola v moji karieri. Do zdaj nisem osvojil še ničesar. Premagati Maribor ni kar tako. Ko sem vstopil na igrišče, sem upal, da bi dosegel zadetek za zmago, da bi dal dva, pa nisem niti sanjal. Ni bilo lahko, Maribor je napadal do konca, po vodstvu z 2:0 pa smo bili lahko vseeno mirnejši. To je krona sezone. V prvenstvu nam morda ni uspelo doseči izidov, ki smo si jih želeli, zdaj je vse lepše,« je dejal Neapeljčan, ki jeseni ni dobil prave priložnosti v italijanskem drugoligašu Trapaniju. Sicer je bil član mlajših selekcij azzurrov, a v ostri članski konkurenci na Apeninskem polotoku (še) ni dočakal svojih pet minut slave. Na sončni strani Alp pač. »Zadetka posvečam staršem, ki so šli na dolgo pot, da so me spremljali v živo,« je razposajeno odgovarjal simpatični Finocchio, ki je že komaj čakal na proslavljanje naslova, a še prej smo ga morali vprašati, kdo bo letos osvojil naslov svetovnega prvaka. »Brazilija!« je brez premisleka ustrelil italijanski junak prijetnega nogometnega večera na Obali.

Kakšna bo odločitev Uefe?

Da bo mera presenečenja polna, je bil Finocchijev vstop v igro načrtovan pozneje, a se je zgodil prej zaradi poškodbe Filippa Bonipertija. »Mislim, da so bili fantje izjemni. Dali so še nekaj več kot običajno. Pokazali so veliko srce, igrali so zelo dobro ter premagali državnega prvaka. Vedeli smo, da moramo igrati popolno tekmo, če si želimo zmagati. Zahvaljujem se sodelavcem in igralcem, ki so dali vse od sebe. In to kljub vsem težavam, ki so nas pestile, predvsem na začetku sezone zaradi sestavljanja ekipe. Prav zato sem najbolj srečen zaradi igralcev,« je dejal strateg Apolloni, ki bo v prihodnjih tednih nestrpno čakal odločitve šefov iz Parme glede prihodnjega sodelovanja z Gorico, prav tako pa na odločitev Evropske nogometne zveze (Uefa) o sodelovanju njegove ekipe v kvalifikacijah za evropsko ligo. V to tekmovanje se je namreč uvrstila tudi Parma, partnerski klub Gorice, ki pa je po nekaterih informacijah preveč tesno povezana s slovenskim klubom in naj bi s tem kršila pravila Uefe. Po tej razlagi bi eden od dveh klubov ostal brez evropskega tekmovanja.

Apollonijev kolega Šimundža je dogodke na Bonifiki strnil takole: »Tekma je bila taktična z obeh strani. Mislim, da smo bili oboji pripravljeni na delovno tekmo. Po mojem mnenju smo imeli več od igre, ampak priložnosti nismo izkoristili. Gorica nas je kaznovala iz enega protinapada, bila je srečnejša in spretnejša. Čestitam ji za naslov. Smo pa bili vsekakor motivirani, fantje pa so tudi upravičili igranje v finalu. Malo so sicer povesili glave, ampak za njimi je vseeno odlična sezona, ki bo šla v zgodovino.« Zgodovinska je tudi goriška sezona, in to z italijanskim pečatom. Spomnimo se, pred sezono je bil klub tik pred tem, da ugasne.

Deli s prijatelji