Z Zlatkom Zahovičem so povezani največji uspehi slovenske nogometne reprezentance, ZZ Top, kot so ga klicali v najboljših časih, se je podpisal tudi pod uspehe mariborskih nogometašev v evropskih nastopih. Po njegovih stopinjah pa vse odločneje stopa njegov 18-letni sin Luka.
Zahovič senior je 2005. v dresu Benfice sklenil bogato športno pot, ki je zenit dosegla v Portu. Leta 2007 se je vodnar po horoskopu – izviren in prodoren – vrnil domov in poskušal pomagati Mariboru, ki je bil v velikih težavah. Zdaj je že jasno – uspelo mu je. Klubu je dal evropsko dimenzijo navad in običajev, ki se jih je navzel v Portu, Valenciji, Olympiakosu in Benfici. »Zlatko je človek na pravem mestu, izkušenj mu ne manjka, nogomet najbolj obvlada,« meni njegov nekdanji soigralec Marko Simeunovič, zdaj šef televizije Sportklub.
Klub se je pod Zahovičevo taktirko spravil s kolen na noge (leta 2006 je bilo okoli štiri milijone evrov dolga, dokončno so ga poravnali januarja 2011), osvojil kar 10 domačih lovorik, postal pa je tudi prava valilnica igralcev, ki jih vešče prodajajo ali posojajo v Italijo. Letošnje leto je bilo za Zahoviča tudi leto dokazovanja. Poleti se je razšel z dolgoletnim trenerjem Darkom Milaničem, ki se je preselil v Sturm. A je hitro našel zamenjavo, šef Dinama Zdravko Mamić mu je priporočil Anteja Čačića.
V glavi šahist
Kljub izkušnjam in žavbam, s katerimi je Zlatko namazan, se je opekel: Čaćić je bil maček v žaklju. Vmes je Zahovič celo odstopil s položaja športnega direktorja, a se je vrnil. Napako pri menjavi trenerja je priznal, namesto odpisanega Čačića (brez milosti so ga odslovili na njegov 60. rojstni dan!) pa je v klub vrnil še eno klubsko legendo Anteja Šimundžo, ki je kljub pokašljevanju na slovenski sceni popeljal zasedbo med 32 najboljših v ligi Evropa. »On je zagotovo tisti, ki z vsemi sodelavci, ki jih ima okoli sebe, daje največ temu klubu, hkrati pa drži vse skupaj,« pohvalno o prijatelju pove Miran Pavlin. Nekateri menijo, da je danes 42-letni Zlatko po koncu kariere nameraval med trenerje, ne nazadnje ima tudi trenersko diplomo. A jih Pavlin popravi: »Vloga športnega direktorja je idealna za Zlatka, saj je v glavi pravi šahist. Vedno predvidi par potez naprej.«
V drugo ligo
Svoje mesto v klubu uspešno išče tudi Zlatkov sin Luka, ki v Mariboru končuje III. gimnazijo. Rodil se je 15. novembra 1995 v portugalskem mestu Guimaraes. Ni levičar kot oče, je pa član reprezentance do 19 let (igral je tudi za nacionalno vrsto U16 in U17), na trgu pa že vreden okoli 100.000 evrov. V letošnji sezoni je odigral 18 tekem, od tega sedem v drugi ligi v NK Veržej. Zabil je sedem golov, povprečno je igral po 60 minut. Zaradi priimka mu ni lahko, vsaka poteza je pod drobnogledom, primerjava z očetom pa stalna spremljevalka njegove kariere. Pavlin dobro pozna tudi Luko Zahoviča, ki je šel po očetovih stopinjah: »Ni mu lahko, a se odlično drži.« Pravi, da se je zelo odgovorno odzval tudi, ko so ga posodili Veržeju. »Zato je prišla nagrada – igranje v prvi članski ekipi. Vse skupaj je dokaz, da je na pravi poti.«
Na vsakem koraku se vidi, čigav sin je, karakterno in nogometno. »Tudi žoga ga najde tako, kot je včasih Zlatka,« Miran Pavlin sklene o Zahovičih.
Evropski milijoni
V tretjem poskusu so se vijoličasti le uvrstili v šestnajstino finala lige Evropa, letos so jim uspehi v Evropi navrgli skoraj za pet milijonov evrov nagrad – 4,875.000.
