»Pa saj sami veste, kakšna je situacija v reprezentanci. Ne bom niti kritiziral niti hvalil, to je vaše delo. Veste, kdo igra, kdo ne igra, kdo bi moral igrati. Kaj bi bile moje želje, vam ne bom govoril, ker je itak na koncu vaše pero zadnje,« je Srečko Katanec med drugim 26. avgusta, ko je objavil seznam igralcev za nedavni tekmi s Švico in Estonijo, v svojem slogu klepetal z novinarji. Ko se je po torkovi zmagi obregnil ob navijače, ker so žvižgali, in studijske komentatorje, ki so analizirali njegovo delo, ter še koga, je pravzaprav opravljal svoj posel.
S svojim načinom komunikacije Katanec ni všeč celotni javnosti. Če bi ugajal vsem, bi bilo pravzaprav nekaj hudo narobe oziroma bi bil preprosto zanič selektor brez svojega jaza. Poročevalci, komentatorji, strokovni komentatorji in analitiki so vznejevoljili selektorja, ki vse prebere, pregleda in preposluša. S tem nam, sedmi sili, pravzaprav daje dodatno kredibilnost. S tem ko se odziva na delo medijev, kaže, da mu ni vseeno ne za reprezentanco, ne zanj osebno, ne za slovenski nogomet. Katanec je ena izmed najbolj hvaležnih medijskih oseb v zgodovini Slovenije, ker je konflikten. Na srečo samo na verbalni ravni. Takšni so tudi Zlatko Zahovič, Tina Maze, Uroš Zorman, Jure Zdovc pa... Pa jih že zmanjka, kajne? Morda Katanec ni najbolj spreten z jezikom, je pa vsebinsko vedno zanimiv, iskriv, neposreden. Da, tudi nečimrn in nergav, a nikoli žaljiv, nepošten, hinavski. Ostaja zvest samemu sebi, kar je danes, ko se večina zateka v dolgočasje medijske udobnosti, pravzaprav najtežje.
Novinarji? Prav priročno seciramo njegove strokovne in čustvene izlive, takšne in drugačne spodrsljaje ter komentiramo in analiziramo njegovo delo. Vse okej, toda zakaj bi novinar zameril Katancu, če se kot šef reprezentance ne strinja z njim? Velja seveda tudi obratno. V tej luči je torej več kot dobrodošla polemična razprava, spopad argumentov in trk različnih filozofij. Da je Katanec aroganten? Se težko strinjam, saj bolj ko ne daje izjave na prvo žogo. Vsekakor pa si ne pusti vzeti tega, kar je v karieri naredil in kar je. Je to aroganca? »Verjemite mi, da sem dovolj samokritičen, da bi se sam zamenjal, če bi videl, da določenih stvari ne delam prav. Zadnjič sem prebral, da je to povedal tudi Mourinho,« je še dejal zadnjič v Slovenski filharmoniji. Zakaj, za vraga, mediji tako veliko pozornosti posvečamo Mourinhu in Katancu?
