SIOL POKAL

Katanec bo voz potegnil iz blata

Objavljeno 31. marec 2013 12.22 | Posodobljeno 31. marec 2013 12.24 | Piše: D. P.

Nekdanji nogometni reprezentant Marinko Galič že nekaj let skrbi za razvoj mladih nogometašev.

Marinko Galič v športnem centru z mladimi upi. Foto: Marko Pigac

»Danes se otroci vse domenijo prek facebooka, pristnega stika ni več, to so drugi časi, kot smo jih živeli mi,« Marinko Galič, član najuspešnejše Katančeve reprezentance, z zvrhano mero dvoma gleda na današnji razvoj mladine, ki namesto na žoge in copate prisega na ipade, iphone in podobne čudeže tehnologije. Gala verjame, da lahko tudi sam prispeva k temu, da se mladina spet vrne k športu.

Tudi s pomočjo Siol pokala, vseslovenskega rekreativnega tekmovanja v malem nogometu, katerega ambasador je postal pred dnevi. »Nisem okleval. Ko pa sem slišal še za humanitarno noto, sem bil še toliko bolj vesel in ponosen, da sem bil imenovan za tako poslanstvo,« poudari 42-letni Galič, ki je za Slovenijo zbral 66 nastopov. V sodelovanju z Nogometno zvezo Slovenije in Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje bosta Telekom Slovenije in Galič mladim varovancem projekta Botrstvo popestrila počitnice. Iz krajev, v katerih bodo potekali turnirji, bo namreč ZPM Ljubljana Moste - Polje izbral dečke in deklice, vključene v projekt Botrstvo, ki se bodo med poletnimi počitnicami udeležili nogometnega tabora v Kranjski Gori. Nogometnih veščin jih bo učil prav Galič. Prvi turnir Siol pokala bo prihodnji konec tedna v Kopru, kjer je Galič začel svojo športno pot.

Z žogo na ulico

Zdaj živi v Mariboru, kjer vodi nogometno šolo in vrtec, ima tudi nogometni center. Nogometne abecede se učijo najmlajši, ki bi radi brcali kot Messi ali Ronaldo. Pri delu mu pomaga Renato Kotnik. »Šokiran sem,« pravi Marinko. Ob tem pa opozarja: »Vsak drugi ima težave s težo, otroci nimajo razvitih motoričnih sposobnosti.« »Mi smo živeli v neki drugi državi, v drugih časih. Ampak veste, nas je vzgojila ulica. Na ulici smo se morali izboriti za svoje. Če ti tu ni uspelo, ni bilo nič. In to nas je kalilo,« se Marinko spominja dni na Obali. »Takrat je dana beseda še nekaj pomenila. Če si jo prelomil, si izgubil zaupanje,« pristavi Galič, ki pogreša druženje z nekdanjimi reprezentančnimi kolegi.

Redno je v stiku z Mladenom Rudonjo, Markom Simeunovičem, Amirjem Karičem in Sašem Udovičem. Ni mu vseeno, da je slovenska nogometna reprezentanca v zadnjem letu zdrsnila na evropski rep, a verjame, da bo Srečko Katanec voz potegnil iz blata. »Ne bo mu lahko, me je presenetilo, da se je tega sploh lotil … A po dveh tekmah se vidi njegov rokopis. Preprosto – ta reprezentanca potrebuje le podporo,« sklene Galič.

Deli s prijatelji