Za nami je redni del kvalifikacij za nogometni euro 2016 v Franciji, privržence slovenske reprezentance pa ne glede na zadnjo zmago proti San Marinu (2:0; strelca Boštjan Cesar in Nejc Pečnik) v tekmi, ki ni odločala o ničemer, prevevajo mešani občutki. Slovenija je na mestu, ki mu po tradiciji, ugledu in kakovosti igralcev v kvalifikacijski skupini E realno pripada, toda vse bolj zahtevno občinstvo ob pregledu desetih tekem ne more kar tako mimo porazov z Estonijo v Talinu (1:0) in Švico v Baslu (zapravljeno vodstvo z 2:0 v 14 minutah finiša dvoboja) ter z Anglijo v Stožicah (Slovenija je imela v rokah točko do 86. minute pri izidu 2:2, a je potem nesrečno posredovanje Bojana Jokića izkoristil Wayne Rooney). Seveda je moteč tudi domači remi z Litvo (1:1) v predzadnjem krogu, toda takrat je bilo že praktično jasno, da je neposredna uvrstitev na EP izgubljena, realnost pa dodatne kvalifikacije sredi novembra.
Grehi Poljaka, Čeha in Nizozemca
Srečko Katanec v svojih analizah v ospredje postavlja grehe sodnikov. Pri omenjenem porazu v Talinu se je po njegovem izkazal Poljak Szymon Marciniak, ki je za na videz nedolžno spotikanje nasprotnika Daliborju Stevanoviću pokazal pot pod prho v 79. minuti, Slovenija pa je sedem minut pozneje prejela zadetek za poraz. »Angleškemu ali švicarskemu igralcu sodnik ne bi pokazal drugega rumenega kartona za takšen prekršek v podobnem položaju,« je prepričan Katanec, ki pri porazu v Baslu trdi, da bi moral Čeh Pavel Kralovec pri izidu 2:2 pokazati na belo točko, potem ko je bil v kazenskem prostoru zrušen Kevin Kampl, a je sodnik pustil prednost za strel Jasmina Kurtića, po katerem je žoga zletela mimo vrat. No, Sloveniji so pozneje ob tromeji Švice, Nemčije in Francije splavale po vodi vse tri točke in s tem sanje o direktnem preboju na nogometni randevú. »Govorim v kontekstu nogometnih pravil, ne pa da bi iskal alibi. Sodnik ima možnost, da z zakasnitvijo dosodi enajstmetrovko. To je dejstvo,« vztraja Srečko Nacionale. O petkovem mršavem remiju z Litvo (1:1) pa je šef varovancem tako in tako sporočil, da ni nobene panike, zato pa se je temeljito lotil nizozemskega sodnika Björna Kuipersa zaradi neupravičeno dosojene enajstmetrovke za Litvo in arogantne drže. Pod črto Katanec pravi: »V teh kvalifikacijah res nismo imeli sreče s sodniki. Želim si, da bomo imeli na tekmah v dodatnih kvalifikacijah boljše sojenje, da bomo v enakopravnem položaju s tekmeci. Če bo sodniški kriterij na domači tekmi takšen, kot je bil zadnji na tekmi z Litvo... Rekli boste, da sem picajzlast in da grem v detajle, toda to ni vredu. Še enkrat, to ni alibi, ampak objektivna analiza,« je poudaril Katanec.
Težko brez Novakovića in Kampla
Če njegova analiza vpliva sodnikov na izkupiček slovenske reprezentance drži, lahko upamo, da bi imeli po verjetnostnem računu vsaj pošteno, če že ne ugodno sojenje na odločilnih tekmah sredi novembra. V takšnih razmerah bi lahko slovenska vrsta v popolni zasedbi ustavila tudi nasprotnika, ki bo sicer višjerangiran na lestvici Evropske nogometne zveze (Uefa), nikakor pa ne nepremagljiv. To bodo pete dodatne kvalifikacije za Slovenijo, potem ko ji je v treh poizkusih uspelo (zmage proti Ukrajini za EP 2000, Romuniji za SP 2002 in Rusiji za SP 2010), enkrat pa je pokleknila pred Hrvaško za EP 2004. Selektor bo čez en mesec potreboval zdrave in maksimalno pripravljene bojevnike, ki bodo v play-off krenili iz tekmovalnega ritma na klubski sceni. Na voljo morajo biti vsi, vključno s tokrat odsotnima Milivojem Novakovićem (okreva po poškodbi ključnice) in kaznovanim oziroma bolnim Kamplom. Brez teh dveh nosilcev bodo Slovenci tanko piskali, brez njiju je igra izbrane vrste za 20–30 odstotkov skromnejša v vseh pogledih. Ve se, kdo spada v udarno enajsterico ter da bodo morali ti igralci skupaj z zamenjavami iz sebe iztisniti maksimum na dveh tekmah v treh dneh.
Slovenija ima slab mesec časa za popolno nogometno mobilizacijo tako na igrišču kot zunaj njega. Kapetan Boštjan Cesar zato sporoča in poziva: »Igralci smo enotni, kar pokažemo tudi na terenu. Lahko rečem, da je v ekipi vrhunska atmosfera, ki jo želimo prenesti na ves narod. Upam, da nas bo v prihodnjem mesecu podprla celotna Slovenija ter da nas bo to poneslo v naslednji dve tekmi. Želim, da gremo vsi skupaj v Francijo!«
7 tekem, 6 golov
Slovenija je na desetih tekmah dosegla 18 zadetkov, prejela pa 11. Strelci so bili: Milivoje Novaković (6 golov na sedmih odigranih tekmah), Nejc Pečnik in Boštjan Cesar (po 2), Robert Berić, Dejan Lazarević, Josip Iličić, Kevin Kampl, Branko Ilić, Andraž Struna, Valter Birsa in Jordan Henderson (Anglija, avtogol). Samir Handanović je najpogosteje pobiral žoge iz mreže proti Angležem (dvakrat po trije prejeti goli) in Švicarjem (enkrat trije goli), po en gol so mu zabili Estonci in Litovci. Zadnji so po koncu kvalifikacij izgubili selektorja, saj je Igoris Pankratjevas odstopil.
Katanec z informacijami iz San Marina
Na zadnji tekmi v San Marinu je hotel Srečko Katanec v prvo postavo uvrstiti Kevina Kampla in Zlatana Ljubijankića, a je prvega napadel virus, drugi pa je začutil bolečino v kolenu. Kampla je zamenjal Andraž Kirm, Ljubijankića pa Robert Berić. Začetna enajsterica je bila: Oblak, Struna, Samardžić, Cesar, Jokić; Krhin, Kurtić; Birsa, Iličić, Kirm; Berić. »Na tako slabem igrišču je zelo težko igrati proti ekipi, ki se brani z vsemi igralci na 20 metrih od svojih vrat. V prvem polčasu nisem bil zadovoljen z določenimi stvarmi. Bilo je premalo gibanja, bili smo prepočasni z žogo. S pristopom sem bil zadovoljen, toda druga stvar je, koliko je kdo sposoben odigrati na drugi tekmi v treh dneh. Informacije, ki sem jih hotel dobiti, sem dobil. Igrala je večina fantov, ki so igrali tudi pred tremi dnevi z Litvo. Zdaj vem, tudi vi vidite. Vem, da določenih stvari v reprezentanci ne smem storiti, ker se mi potem očita marsikaj. Toda za tekmi v kvalifikacijah me prav malo briga, kaj bo kdo rekel. Vem, česa je kdo sposoben, fante moram pripraviti na to. Za dve tekmi bomo potrebovali 15, 16 igralcev. Ne mislim pa z novinarji deliti tega, s čim sem bil tokrat zadovoljen in s čim ne.«
