Kapetan Jokić: Če si pravi, je na tvoji strani tudi sreča

LJUBLJANA – Tridesetletni levi bočni branilec Bojan Jokić je že polno desetletje stalnica slovenske nogometne reprezentance, zbral je že 76 nastopov v dresu izbrane vrste, zabil je tudi en gol. Ob odsotnosti Boštjana Cesarja je na ponedeljkovi prijateljski tekmi s Švedsko v Malmöju nosil kapetanski trak. Vse je opravil v pravem kapetanskem slogu, tudi sam je bil zadovoljen s predstavo prenovljene ekipe, kjer je bil v obrambni vrsti edini iz starejše generacije reprezentantov. Gorenjec je član španskega prvoligaša Villareal, a je spomladanski del minule sezone kot posojeni igralec nastopal za angleškega drugoligaša Nottingham Forest. S stalnim igranjem si je povrnil samozavest, v novi sezoni bo spet kandidiral za udarno enajsterico četrtouvrščenega moštva v španskem prvenstvu.

Kako ocenjujete predstavo Slovenije v obračunu s Švedsko, udeleženko letošnjega eura?

»Vedel sem, da ne bo težav, ker smo ves teden pred tekmo dobro trenirali. To, kar smo počeli na treningih, smo prenesli na igrišče tudi na tekmi. Dobro smo stali v obrambi, nasprotniku nismo dopustili veliko priložnosti za zadetek. Vemo pa, da imamo v napadu kakovost in hitrost, tehnično dobro podkovane igralce, ki so lahko vedno nevarni za tekmečeva vrata.«

Mar kaj obžalujete, ker v prvem polčasu niste dosegli zadetka iz dveh zrelih priložnosti?

»Res je, lahko bi zabili gol ali morda celo dva, in bi bilo tekme konec. Toda nasprotnik je bil kakovosten, Švedska gre na evropsko prvenstvo, je pa res, da niso igrali vsi njihovi najboljši igralci. Vendar tudi pri nas manjka dosti igralcev, prisotni smo dali svoj maksimum in poskusili odigrati pošteno.«

V drugem polčasu ste padli v igri. Kje tiči razlog za to?

»Mislim, da smo padli tudi psihološko, potem pa imaš takoj problem še v fiziki. Ta termin igranja je nekoliko zahtevnejši za nas, ki končujemo sezono. Če bi mi šli denimo na evropsko prvenstvo, bi bilo vse drugače. Bili smo v gosteh, vemo, da Švedska ni slaba reprezentanca. Če bi igrali proti kakšni manj kakovostni ekipi, bi bilo drugače. Mislim, da smo lahko ponosni, veliko mladih fantov je zdaj v moštvu, v glavnem so igrali dobro, na trenutke pa je bilo morda res preveč napak. Toda vse to lahko popravimo, ta tekma je za nas lepo izhodišče za naprej.«

Šestdeset minut igre ste bili zbrani, agresivni, osvojili ste veliko žog, kar vseskozi poudarja selektor.

»Mislim, da je tudi selektor zadovoljen z nami, bili smo agresivni, kar smo vadili na treningih. Nismo se bali Švedov, v prvi vrsti smo razmišljali o sebi, o naši igri. Pogosto se zgodi, da pokopljemo sami sebe, ko storimo kakšno večjo napako in po njej prejmemo zadetek. Resda je vselej prisoten faktor sreče, toda če nisi pravi na igrišču, nimaš niti sreče. Tokrat smo jo imeli, ker smo bili v pravšnji izvedbi. Če bi še zadeli, bi bilo vse toliko lepše.«

To je hkrati lepo povabilo navijačem za nedeljsko tekmo s Turčijo v Stožicah.

»Navijači so prepotrebni. Vedno so več kot dobrodošli na naših tekmah. Mi se bomo znova potrudili, da prispevamo svoj maksimum. Včasih ob takšnem vložku izgubiš tekmo, zato pa je nogomet tako zanimiv. Upam, da bomo v prihodnje kazali dobre igre, najprej že kar v nedeljo proti Turkom.«

Spremljamo prenovo, pomlajevanje izbrane vrste. V moštvu ste že desetletje, kaj vam pravijo izkušnje, mar čutite nov zagon, svežo energijo v reprezentanci? Je to neke vrste prelomnica?

»Res je, veliko mladih fantov je z nami, reprezentanca se spreminja, prav zato je toliko padcev v igri. Toda začeli smo dobro, kar je pohvalno. Menim, da imajo tudi večje in močnejše reprezentance težave, ko menjajo rod igralcev. Naši novi soigralci so že na treningih pošteno delali, vidi se, da imamo dobro ekipo. Verjamem vanjo kot eden starejših fantov. Mislim, da ima ta ekipa svetlo prihodnost.«

Kako ste doživeli vlogo kapetana, Je bilo treba kaj več komunicirati s soigralci, pa tistimi na klopi?

»Bil sem najstarejši v začetni enajsterici, v določenem trenutku je treba fante bodriti, sploh tiste, ki so debitirali. Vedno hvalim v igri, nikoli ne grajam. Če se zgodi napaka, ni nobenega problema. Če prejmemo zadetek, ga moramo potem poskušati doseči. To je igra. Konec koncev sem tudi jaz nekoč debitiral pri devetnajstih in sem se tresel ter komaj čakal, da mine. To mora vsak prestati, potem ni več problemov.