Kampl kot speča celica, Slovenija plavajoča mina

V britanski prestolnici sta včeraj dopoldne slovensko nogometno reprezentanco pričakala nizka oblačnost in tečno pršenje dežja. Da ja ne bi pozabili, kam so prišli. Vreme je spodbujalo depresijo in vabilo na vrček pristnega angleškega piva, toda med čakanjem na prtljago na letališču v Lutonu je bil v ospredju selektor Srečko Katanec. Pojasnil nam je položaj s Kevinom Kamplom, ki je bil v oskrbi fizioterapevtov zaradi lažje poškodbe stegenske mišice. »Ni nobenega problema. Če bo Kevin stoodstotno pripravljen, bo igral, sicer pa ne,« je dejal Katanec in informacijo o nastopu vezista pomaknil na danes popoldne. Finalno mnenje zdravniške službe glede Kampla je bržkone padlo po večernem treningu, ko so Slovenci preizkusili zelenico na stadionu Wembley. »V zadnjih dneh sem prebral marsikaj, češ da bomo naredili ne vem kaj. Anglija je favorit, majhna Slovenija igra proti svetovni nogometni velesili Angliji. Lahko se zgodi marsikaj; lahko jih fašemo ali pa se zgodi kaj drugega. Verjamem tudi v to drugo. Pomembno je to, kako bo na igrišču delovalo njihovo moštvo, potem pa tudi to, kako bomo igrali mi. Jasno je, da moramo biti kompaktni in borbeni, potrebovali pa bomo tudi nekaj sreče za pozitiven rezultat,« ostaja pragmatičen Srečko Nacionale.

Brez bele zastave

Že čez dve, tri ure se je nebo nad Londonom zjasnilo, kot da so sončni žarki hoteli napovedati svetli danes za slovensko izbrano vrsto v angleškem nogometnem svetišču. »To bo nedvomno najbolj spektakularna tekma v teh kvalifikacijah. Dobro smo trenirali, pripravljeni smo na dvoboj z Angleži. Veseli nas, da bo z nami mnogo slovenskih navijačev, tudi precej znanih obrazov. Reprezentanca Anglije je favorit, toda mi bomo storili vse za pozitiven rezultat,« je obljubil kapetan Boštjan Cesar, ki bo drevi s svojim 81. nastopom postal rekorder v slovenski reprezentanci. Ob njem se bo v obrambi srčno boril Branko Ilić: »Ne strinjam se s tezo, da danes nimamo kaj izgubiti. Tako kot Anglija lahko tudi mi danes izgubimo tri točke. Gostitelji so favoriti, toda mi gremo v tekmo brez bele zastave. Poskušali bomo čim dražje prodati svojo kožo, hkrati pa upamo, da se bomo na koncu veselili mi zaradi treh ali vsaj ene točke. Večje breme bo zagotovo na njihovih ramenih, saj igrajo na domačem stadionu. Toda s tem se ne smemo obremenjevati, tekma bo zahtevna, a lepa,« meni Ilić, ki je razkril, da so s soigralci ob ogledu videoposnetkov spoznali, da Angleži ne igrajo več toliko na visoke predložke pred vrata tekmecev, ampak si več podajajo žogo po tleh.

Standardni član udarne zasedbe je Mišo Brečko, ki je napovedal: »V vsakem primeru bomo poskušali igrati pogumno. To je odvisno tudi od moči nasprotnika. Verjetno bodo poskušali na trenutke pritisniti proti naši vratom, a smo pripravljeni tudi na to.« Prekaljeni branilec, ki je doživel oba poraza proti Angliji doslej; v prijateljski tekmi leta 2009 v Londonu in na svetovnem prvenstvu leta 2010, je dodal: »Videli smo, da lahko igramo z njimi, zdaj pa upamo, da bo rezultat pozitiven za nas. Ne moremo primerjati njihovih takratnih zasedb z današnjo, toda zdaj vemo, kako je igrati proti Angležem.« O samovšečnosti, že pravi nadutosti angleške reprezentance pa je navrgel: »Vsi veliki narodi, ki so močni in imajo tudi močne nogometne lige, so samozavestni in se ne ozirajo preveč na druge. Razumljivo je, da se ubadajo predvsem sami s seboj. Tudi mi ne govorimo veliko o San Marinu, ko igramo proti njihovi reprezentanci. Upam pa, da bodo imeli Angleži po tekmi dovolj razlogov, da govorijo o nas.« Brez dvoma bi bila izjemna zgodba, če bi slovenskim asom uspelo utišati 80.000 gledalcev na Wembleyju.