Zgodba nogometašev Maribora v ligi prvakov (LP) je tudi zgodba o nogometnem palčku, ki se s konkurenco v elitnem tekmovanju, razen po letošnjih dosežkih na igrišču, ne more primerjati v ničemer. Tekmeci vijoličnih v skupini G lige prvakov – angleški Chelsea, nemški Schalke in portugalski Sporting – so s svojimi proračuni, stadioni in tradicijo iz nekega drugega sveta. No, bili bi krivični, če ne bi upoštevali vseh ljudi, ki spremljajo moštvo in delujejo v Ljudskem vrtu, ter strastnih navijačev čete trenerja Anteja Šimundže. Pri vsem drugem pa je med slovenskim prvakom in drugimi udeleženci LP velik prepad, kar uvrstitvi mariborskega moštva med elito daje toliko večjo težo.
Na tribuni zamaka
Evropska nogometna zveza (Uefa) po eni strani za elito poskrbi z izdatnimi finančnimi nagradami, po drugi pa postavlja ostre zahteve, da bi liga prvakov na vsakem stadionu ohranila raven velikega spektakla. »Zdaj je dosti večji poudarek na zagotovitvi ustreznih razmer za delo medijev in VIP-prostorih, torej pogodbenih partnerjih Uefe, kot prej v evropski ligi. S tem imamo velike težave zaradi neprimerne stare tribune v Ljudskem vrtu. Ne samo da zamaka na vseh straneh, še najbolj v VIP-prostoru, kamor vabimo goste. Nismo lastnik objekta, a vseeno vlagamo vanj nemalo sredstev, čeprav redno plačujemo mesečno najemnino in pokrivamo vse druge stroške. Pri lastniku, torej občini, nimamo nobenega privilegija. Tako tudi mora biti, toda škoda je, da lastnik nima zagotovljenih sredstev, da bi obnovil tribuno. To bi pomagalo tudi na tekmah reprezentance. Ljudski vrt navsezadnje ni samo domovanje NK Maribor,« je težave s stadionom razkril direktor NK Maribor Bojan Ban.
Gostovanje stane 150.000 evrov
Evforija je velika. Ban pravi, da bi bil tudi stadion za 50.000 gledalcev premajhen glede na povpraševanje po vstopnicah. Vsa Slovenija z veseljem, a tudi nevoščljivostjo, prešteva večmilijonsko nagrado, ki se Mariboru obeta zaradi uvrstitve v skupinski del LP.
Nogometaši Maribora bodo prvo tekmo v skupini G lige prvakov odigrali v sredo, 17. septembra, v Ljudskem vrtu proti Sportingu iz Lizbone. Nadaljnji spored tekem je: Schalke – Maribor (30. september), Chelsea – Maribor (21. oktober), Maribor – Chelsea (5. november), Sporting – Maribor (25. november), Maribor – Schalke (10. december). |
Mar tudi Bana in njegovo ekipo boli glava zaradi razmišljanja, kako se bo porabil ta denar? »Z nagrado bomo lažje izpeljali nekatere zadeve, med drugim tudi infrastrukturne. Ne smete pa pozabiti, da so zdaj prav tako večji naši odhodki. Vsako naše gostovanje v Evropi težko spravimo pod streho za manj kot 150.000 evrov. Svoj delež pogače dobijo tudi igralci, ki so vse to priigrali, in mislim, da so zadovoljni z nagrado. Žalosti me stanje na področju pokroviteljstva. V letnem proračunu imamo samo 20 odstotkov pokroviteljskega denarja, preostalo pridelamo sami z nastopi v Evropi, prestopi igralcev, vstopnicami itn. Uefa je s tem sicer zelo zadovoljna, a mi moramo živeti s tem in zato ostajamo trdno na tleh. Nikakor nas niso zaslepili nikakršni kamioni z milijoni, kot pravijo. Vse skupaj se sliši lepo, a gre za prihodke, ljudje pa pozabljajo na odhodke. Maribor nikoli ni razsipaval, nikoli ne more živeti od selekcioniranja prve ekipe na osnovi denarja, torej z bogatimi nakupi. Vsak evro večkrat obrnemo, preden se odločimo, kam ga bomo vložili. Tako bo tudi v prihodnje.«
Na enem igrišču 250 otrok
Morda je sodelovanje v LP dobra spodbuda za vse v Mariboru, da se končno dokonča prenova Ljudskega vrta? »Stadion je last mesta, last nas vseh. Kolikor sem seznanjen z delnimi načrti, naj bi njegova obnova stala okrog osem milijonov evrov. Verjetno bi NKBM lahko načrtu prisluhnila z nekim pametnim dolgoročnim kreditom občini, če bi se za to odločila. Toda to je njihova stvar, mi lahko le opozarjamo na težave in zahteve Uefe. Dejansko gre za vrhunsko tekmovanje, verjetno pa so mnogi zdaj presenečeni, ker se niso zavedali, kaj vse to pomeni. NK Maribor veliko vlaga v infrastrukturo v okolici stadiona, pa naj gre za parkirišča, ograje ali boljše razmere za delo novinarjev. Ob tem vlagamo tudi v vadbeni center v Rogozi, ki prav tako ni naš. Vlagamo torej v nekaj, kar ni naše. Toda zavedamo se, da brez tega nimamo nobenih možnosti za ustrezen trening. Če tega ne bi imeli, ne bi mogli od igralcev zahtevati vrhunskih rezultatov. Najbolj problematična je nogometna šola, saj vseh 250 otrok trenira na enem igrišču z umetno travo. Če tega ne bomo rešili s svojim centrom, bomo imeli še večje težave,« opozarja Ban, ki bi rad, da se v mestu začeti projekti tudi zaključijo. »V Ljudskem vrtu ni problematična samo stara tribuna, ampak tudi sever in jug, kjer so bili zgrajeni poslovni prostori, ki so last občine. Potencialni najemniki so zainteresirani, da bi delovali v njih, ampak trenutno vse stoji.«
Zaupanje in spoštovanje
Ekipa ljudi, zbrana okrog direktorja Bana, skrbi za čedalje močnejšo in prepoznavnejšo blagovno znamko NK Maribor. »Nisem ponosen samo na športni del kluba, ki je glavni, saj smo mi vsi tu zaradi igralcev. Predvsem sem ponosen na svoje mlajše sodelavce z generalnim sekretarjem Urošem Jurišičem na čelu. Če NK Maribor nekaj potrebuje ne glede na čas in kraj, so vedno na voljo. Moramo biti odgovorni do tega projekta, klub imamo radi, delati znamo, jasno pa je, da ne smemo zaspati. Ni lepšega, kot videti celotni Ljudski vrt vijoličen ali družine, ki hodijo naokoli z našimi šali, majicami, kapami in podobno. Če nam navijači zaupajo in nas spoštujejo, potem lahko govorimo o velikem klubu,« je prepričan vijolični direktor Bojan Ban.