Pravzaprav se je to na neki način moralo zgoditi v veličastni prestolnici Rusije. Pa ne zaradi povezav s politično oporečno rusko megalomanijo in težnjami biti največji in najvplivnejši na svetu. Preprosto gre za to, da je predsednik Nogometne zveze Slovenije Aleksander Čeferin v enem od svetovnih centrov moči sporočil, da bo kandidiral za položaj predsednika Evropske nogometne zveze (Uefa). Verjetno gre za drugo najbogatejšo in najvplivnejšo športno organizacijo na svetu za Mednarodnim olimpijskim komitejem (MOK), potem ko so Mednarodno nogometno zvezo (Fifa) dodobra pretresli korupcijski škandali. Prvi mož slovenskega nogometa je že prejšnji teden dobil uradno podporo Švedske, Finske, Danske, Norveške in Italije, včeraj pa je na Regionalni konferenci nogometnih zvez v Moskvi izvedel, da nanj stavi še trinajst nacionalnih nogometnih zvez; podprle so ga Albanija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Hrvaška, Ciper, Grčija, Makedonija, Črna gora, Rominija, Rusija, Srbija, Turčija in, jasno, Slovenija.
»Glede na široko podporo vzhoda, zahoda, severa in juga, torej različnih koncev Evrope, sem se odločil, da se potegujem za položaj predsednika Evropske nogometne zveze. Ti ljudje so me precej spoznali v petih letih, odkar sem predsednik NZS. Prav tako sem videl, da so se dobro pozanimali o meni in ocenjujejo pač, da Uefa v tem trenutku potrebuje profil predsednika, kakršen sem jaz. Ali bo to potrjeno na volitvah, pa bomo videli septembra,« je dejal Čeferin. Oseminštiridesetletni odvetnik iz Grosuplja ima na svoji strani za zdaj 18 nacionalnih zvez, Uefa pa šteje 55 članic. Neuradno je slišati, da Čeferina zagotovo podpira več kot polovica članic (torej vsaj 28 nacionalnih zvez). Za zdaj je uradno kandidaturo napovedal le 68-letni Nizozemec Michael van Praag, ki je tudi podpredsednik Uefe. Ni še jasno, ali bo v volilno tekmo vstopil 66-letni Španec Angel Maria Villar, vršilec dolžnosti predsednika Uefe po lanskem suspenzu Michela Platinija. Toda treba je vedeti, da je Villar moral jeseni lani plačati 25.000 švicarskih frankov globe, ker ni sodeloval v preiskavi etične komisije Mednarodne nogometne zveze (Fifa) o kandidaturi za organizacijo SP 2018. Med možnimi kandidati omenjajo še predsednika portugalske nogometne zveze Fernanda Gomesa, vršilca dolžnosti generalnega sekretarja Uefe Theodorja Theodoridisa ter predsednika poljske zveze Zbigniewa Bonieka. Kandidati za predsednika Uefe imajo čas za oddajo kandidatur do 20. julija, volitve pa bodo na kongresu Uefe, predvidoma 14. septembra v Atenah. Tja bo šel Čeferin odločno: »Absolutno. Mislim, da je primerno, da sprejmem ta izziv. Če imaš tako podporo, si ne moreš izmišljati ali razmišljati o tem, ali bi šel v kandidaturo ali ne. Treba je to pač spoštovati in v veliko čast mi je, da me je podprlo toliko držav.« Če bi Čeferinu septembra v Grčiji uspel veliki met, bi nedvomno postal najvplivnejši Slovenec v svetu.