Vroče je pri nas, skoraj tako kot v Španiji. Bolje rečeno v Baskiji. Od tam namreč prihaja Iñigo Sarasola Laskurain, novinec v vrstah nogometašev ljubljanske Olimpije. Petindvajsetletnik prihaja iz majhnega mesta Billabona s 5000 prebivalci blizu San Sebastiana, po igralni specialnosti je levi branilec, svojega znanja pa mu razen v prijateljski tekmi proti Crveni zvezdi še ni uspelo prav predstaviti. Administrativne zadeve s papirji pač.
V prestolnici ne bo sam
S Sarasolo je v Ljubljani tudi njegovo dekle Leire, ki je prav tako iz Billabone, a v slovenski prestolnici ne bo skozi vso sezono. »Od desetega leta naprej sem igral v raznih starostnih kategorijah prvoligaša Real Sociedada iz San Sebastiana. V sezoni 2009/10 sem odigral šest tekem za prvo ekipo, kar je bila zame neverjetna izkušnja. Takrat so se mi izpolnile sanje,« pravi Iñigo za uvod. V naslednji sezoni je igral za tretjeligaša Real Union iz Iruna, v tekmovalnem obdobju 2011/12 pa je branil barve četrtoligaša Beasaina.
Kako pa se je sploh zgodilo, da se je pred prihajajočo sezono preselil pod Alpe?
»Nogometu v Španiji v tem trenutku finančno ne gre dobro. Klubi ne plačujejo igralcev, to se posebno rado dogaja južno od Baskije. Klical sem brata Meha Kodra, nekdanjega bošnjaškega igralca Real Sociedada, in prek tega stika je sledil prihod v Olimpijo,« nadaljuje Bask, za katerega ocenjujejo, da je na nogometni tržnici vreden 200.000 evrov. »Žal sem do zdaj za ljubljanski klub odigral le eno prijateljsko tekmo. Težava je v tem, ker španska zveza še vedno ni poslala certifikata, da bi se lahko uradno registriral in igral. To traja že precej časa, a obljubili so, da bodo papirje poslali in da bom v nedeljo lahko igral v prvem ligaškem krogu proti Domžalam.«
V Španiji bolj moštvena igra, pri nas boljša taktika
Mesta Ljubljane še ni dodobra spoznal, a po tem, kar je videl, mu je bilo všeč, še posebno središče. »Rekli so mi, da sta v Ljubljani dve španski restavraciji. Tam še nisem bil, a nekega dne ju bom obiskal,« je pojasnil še svoje gurmanske posebnosti. Maribor – Olimpija, v nedeljo sta se pomerila v superpokalu, je veliki derbi slovenskega nogometnega prizorišča, nekaj podobnega kot v Baskiji Athletic Bilbao-Real Sociedad. »Resnica je, da je bila to dobra tekma. Nisem še videl igrati Maribora in zdelo se mi je dobro moštvo. Tudi mi smo na trenutke odigrali dobro in lahko bi tudi zmagali. Toda oni imajo res kakovost in jih je težko premagati.« Pravi, da se v vrstah Olimpije dobro razume in po angleško sporazumeva s soigralci, o trenerju Erminu Šiljaku pa: »Z njim se zelo dobro razumem, resnično mi zelo veliko pomaga, da bi se čim bolje vklopil v moštvo. Veliko me sprašuje, kako sem, tudi na treningih se veliko pogovarjava. Med nama je prava komunikacija, kar me resnično navdušuje.« O (razumljivih) razlikah med slovenskim in španskim nogometom pa pravi: »Slovenski je zelo drugačen od španskega. Tu so zelo kakovostni nogometaši, v Španiji pa igrajo bolj moštveno, taktično so boljši. Tu je tehnična raven zelo dobra, a je pomanjkanje v taktični,« razloži Iñigo.
