Svet je postal ena velika globalna vas in nič ni več predaleč. Slovensko znanje in veščine so na tujem cenjeni in spoštovani, to na svoji koži okuša tudi nogometaš Ivan Firer. V Vietnamu zabija gole in deli asistence.
Neprimerne zelenice
»Vse je v najlepšem redu,« nas pozdravi Firer, ko ga pokličemo v skoraj polmilijonsko mesto Thanh Hóa, ki leži na severu Vietnama. Ivan je tam od januarja, ko se je odločil, da gre na tuje. Prej je brcal v NK Celje. V pogodbi pa je imel klavzulo, ki mu je dovolila predčasen odhod na tuje. Prijatelj Jernej Kamenšek ga je že lani nagovarjal, da bi se preizkusil v Vietnamu, pa se Ivanu tja ni šlo. Konec koledarskega leta je le popustil, čeprav mu ni bilo ravno pogodu, da mora na preizkušnjo.
»Nisem imel kaj izgubiti, izteklo se je dobro,« danes veselo pove. Tretjega januarja je priletel v Azijo, kjer je za klub FLC Thanh Hóa opravili več treningov in odigral dve tekmi. Povsem dovolj, da so mu dali v podpis pogodbo za eno leto. Tekmovanje se je šele dobro začelo, trajalo pa bo do septembra. Firerjevi imajo po sedmih krogih 15 točk in tekmo manj, zasedajo 2. mesto. Ivan se lahko pohvali s tremi goli in štirimi podajami. Ne pritožuje se, igra na svojem najljubšem mestu napadalca. »V napadu sem po navadi sam in čakam na dolge podaje soigralcev,« opiše svoj delokrog na vietnamskih zelenicah, ki so v slabšem stanju kot slovenske.
Moč ima prednost
»Liga ni tako dobra kot slovenska. Vse temelji na moči, igralcem manjka taktične podkovanosti. Zato pa smo tu tujci, vsaka ekipa ima lahko največ dva,« pripoveduje Ivan, ki smo ga ujeli po popoldanskem treningu. Pravi, da toliko še v življenju ni treniral. Zjutraj vadba traja uro in pol, na zelenici pa so še med 16. in 18. uro. »Takrat je najbolj vroče, do 38 stopinj se ogreje. A pravijo, da je to dobro,« Ivan opiše delovne razmere. Biva na stadionu, kjer imajo igralci urejeno stanovanje, prav tako je poskrbljeno za prehrano.
Poglavje zase so navijači. Po 14.000 se jih zbere na domačih tekmah, ekipo spremljajo tudi na gostovanja. »Izjemni so, pričakajo nas pred hotelom in pred stadionom,« je navdušen. Ima svojega prevajalca, ki je vešč angleščine, zato se mu ni treba truditi z vietnamskim jezikom. Ivan se veseli, ker se mu bo julija za mesec dni pridružila družina. Prizna, da pogreša ženo Natašo, hčer Evito in sina Evana. Zdaj ohranja stik s svojimi po skypu in viberju. Često se sliši tudi s hrvaškim nogometašem Markom Simićem (nekdanji igralec Mure), ki igra za vietnamski Dong Thap.
»Precej potujemo. Pot na drug konec države z avtobusom in letalom traja ves dan. Zato odhajamo na pot že v torek ali sredo,« Ivan pove o tem, kako spoznava deželo na drugem koncu sveta. Pohvali domačine, ki so prijazni. Nad hrano se ne pritožuje, saj obožuje pikantno, največ pa poje morskih sadežev, riža, mesa in zelenjave. Pred dobrim mesecem pa se je zastrupil. »Nekaj sem pojedel, še sam ne vem, kaj je bilo. Teden dni sem le ležal,« razkrije, kaj se mu je primerilo. To ga ne ustavi. Prvi meseci vietnamske dogodivščine so dobri. Ni razloga, da ne bi podaljšal bivanja tam.
Zaradi Katanca prestavil poroko
Firerja je slovenska javnost dobro spoznala leta 2014, ko ga je selektor Srečko Katanec povabil na južnoameriško turnejo. »Po tekmi proti Luki Koper sem ravno odhajal na avtobus. Pa je zazvonilo,« se spominja. Klical ga je Boštjan Gasser, sekretar članske reprezentance: »Vemo, da se poročiš 7. junija, a selektor te želi s sabo na južnoameriško turnejo.« Najprej je mislil, da se kdo šali z njim, saj se je res približeval poročni dan. Pa ni bila šala. Sekretar mu je dal dve uri, da uredi z nevesto in pove, kako se je odločil. Ivan je hipoma poklical Natašo, ki je sprva menila, da je to vse skupaj smešno, a je razumela. Ivan je šel z reprezentanco, poročni zvonovi pa so zazvonili 28. junija.
Pestra pot Firer prihaja iz Rogatca v Obsotelju. Nogometu se je zapisal zgodaj. Uveljavil se je v zadnjih sezonah, ko je igral v Velenju in Celju. Pred tem je igral za rogaški Mons Claudius, v peti avstrijski ligi, bil pri Aluminiju, Dravi, Dravinji, Celju in Šmarju. Igral je tudi dvoranski nogomet, preizkusil se je celo na Islandiji. |