Iz Domžal se res vidi Evropa, natančneje rečeno: evropski klubi so vnovič vrgli oko severno od Ljubljane. Posel je sklenjen. Šestnajstletni Jan Mlakar se bo decembra letos ali januarja 2015 preselil v Italijo, odhaja v Fiorentino v Firence. Domžalski klubski račun bo bogatejši za milijon evrov.
Trije zadetki Mehiki
Italijani so že nekaj časa spremljali našega mladega upa. Prva je roke stegnila Roma, dvakrat je bil Mlakar v Rimu, prvič že pri 13 letih. Lani se je v posel vključil na italijanskem trgu priznani slovenski zastopnik za igralce Amir Ružnič in klubske veljake iz Firenc dokončno prepričal, da je Mlakar igralec zanje.
Nadarjeni fant je z 22 goli prvi strelec kadetske slovenske lige, za nameček je tudi kapetan reprezentance do 17 let. Konec aprila je s soigralci državne selekcije zmagal na prestižnem in cenjenem mednarodnem turnirju Nereo Rocco v Italiji. Mlakar je v finalu proti vrstnikom iz Mehike dosegel kar tri zadetke. »S turnirjem smo lahko zelo zadovoljni. Celotna ekipa je odigrala zelo dobro, vesel sem, ker sem tudi sam pomagal k ekipnemu uspehu,« pove Jan in iskreno prizna, da reprezentanca ni pričakovala takega uspeha. A da so po dveh tekmah videli, da lahko igrajo z vsakim. Selekcijo vodi nekdanji igralec Kopra Igor Benedejčič. »Želel je, da igramo, kot znamo. To smo pokazali že pred tem,« Jan razkrije, kaj je od njih pričakoval Benedejčič. V finalu niso mogli razočarati. »Stadion je bil poln, to je bilo dovolj za dobro in pravo motivacijo. Pred polnimi tribunami tako ali tako ne moreš igrati slabo,« pojasni Jan, za nameček pa jih je spremljala še premierka v odstopu Alenka Bratušek, njen sin Oskar Cvjetičanin je namreč član mlade reprezentance.
Nasveti Josipa Iličića
Oskar bo na odhod v tujino še počakal, Jan pa se bo začel učiti italijansko. Po koncu jesenskega dela sezone 2014/15 ga čaka selitev v Firence. Ko je izvedel, da se seli v klub svetovnega formata, nekaj noči od navdušenja niti oči ni zatisnil. Danes je evforija preteklost, Janu pa jasno, da bo moral trdo delati, če bo želel uspeti. »Na to sta me že opozorila Josip Iličić in Amir Ružnič,« še izvemo od igralca, ki se je ob obisku v Firencah že srečal s slovenskim reprezentantom Iličićem. Ta mu je dal nekaj nasvetov za pomoč v krutem svetu vrhunca poklicnega nogometa. »Opozoril me je, da moram biti na vsakem treningu pri stvari. Naj se ne oziram na druge, ampak le in samo treniram.«
Začel s smučarskimi skoki
Jan je doma iz Sostrega pri Ljubljani. V osnovni šoli je pol leta treniral smučarske skoke. Do 20-metrske skakalnice je prišel, potem ga je bilo strah višine, večkrat je padel. Trener športne vzgoje Rajko Klančišar je menil, da bi bil lahko dober nogometaš. Trenirati je začel v ŠD Alfa Ljubljana, zadnjih sedem let se kali v Domžalah. Danes je njegov trener Dejan Dončič, pred tem sta nad njim bdela Mile Stankovič in Primož Jeršin.
Jana krasita trden značaj in jeklena volja, tudi zelo hiter je in dobro predvideva dogodke na igrišču, gole pa dosega z levo in desno nogo. Ponosen je, ker je kapetan reprezentance do 17 let. Pred vsako tekmo poje himno, kot vsi soigralci v izbrani vrsti. Konkurence v Italiji se ne boji. Zaveda se, da bo začel v mlajši vrsti Fiorentine, a sanja dan, ko bo z njenimi navijači slavil velike uspehe.
Družina mu je v veliko oporo. Mama Cirila in oče Matjaž se s športom nista ukvarjala, njuni trije sinovi pa so navdušeni športniki. Najstarejši, Matic, je bil nogometni vratar, kariero mu je žal ustavila poškodba kolena, najmlajši, Luka, pa svoje panoge še ni izbral.
Jan poleg nogometa svoj čas namenja še srednji šoli, kjer se uči za avtomehanika. Ko bo zaslužil prvi denar, pa si bo kupil avto, pravi.