»Pred nami je zanimiv finale,« toplo vodo odkriva nekdanji slovenski selektor Bojan Prašnikar, ki pa že v naslednjem stavku ponudi kost za glodanje. »Španci imajo vsakič več težav. Proti njim so vsi motivirani in od sebe dajo več, kot je realno.« Zapisano drugače: so Italijani zreli za naslov? »Samozavesti jim ne manjka, v skupinskem delu pa so ob remiju s Španci dokazali, da znajo in zmorejo igrati tudi z njimi. Kot bi imeli neki protistrup.« Ker so v modi deleži, matematika in ekonomija družini Prašnikar (tudi zaradi Bojanovega brata, profesorja dr. Janeza Prašnikarja) nista tuji, Prale dodaja še plastično primerjavo: »55 : 45 za Špance!« Kar koli se že zgodi, je jasno – siromašni jug dominira v nogometu. Zadnji srednjeevropski prvak je bila Nemčija (1996), sledili so trije naslovi, ki so šli v Sredozemlje – v Francijo (2000), Grčijo (2004) in Španijo (2008).
| Italijani vodijo Španija (evropski prvak 2008. in 1964.) in Italija (prvak 1968.) sta do danes odigrali 30 medsebojnih tekem. Desetkrat so zmagali Italijani, zadnjič lani avgusta na prijateljski tekmi v Bariju (2 : 1), osemkrat so se veselili Španci, 12 tekem se je končalo z remijem. |
V finalu goli po navadi ne dežujejo. Prve tri finalne tekme, odkar ima zaključni turnir EP spremenjen ustroj (1984, 1988, 1992), so se končale z rezultatom 2 : 0, sledila sta dva zlata gola v podaljšku (za zmago Nemcev in Francozov – 2 : 1), zadnja dva finalna dejanja pa sta prinesla po en zadetek za slavje Grkov in Špancev.
Kriza povezuje
Špance so v letošnjem finalu videli vsi. Italijani so presenetili, so tudi zasluženo pred tem, da po letu 1968 znova sežejo po naslovu evropskega prvaka. »Odigrali smo izjemno tekmo, pokazali smo pravo pripadnost državi in dresu,« je po polfinalni zmagi nad Nemčijo dejal italijanski selektor Cesare Prandelli. Svoje mišice – videl jih je ves svet – je pokazal Mario Balotelli. Italija koraka proti vrhu. Pred šestimi leti proti svetovnemu, zdaj evropskemu.
Italijanski nogomet se je junija letos znova znašel na sramotilnem stebru. Leta 2006 so pri prirejanju rezultatov zalotili številne klube, kazen je doletela Milan, Fiorentino, Lazio, Reggino in Juventus. Tedaj so azzurri, zbrani okoli kapetana Fabia Cannavara in selektorja Marcela Lippija, četudi brez prave igre, prišli do naslova prvaka. V polfinalu so z 2 : 0 izločili Nemce, v finalu so po enajstmetrovkah premagali Francoze.
| Finale sodi Portugalec Damirja Skomine ne bo v finalu. Sodil bo 41-letni Portugalec Pedro Proença Oliveira Alves Garcia. Rodil se je v Lizboni, v portugalski ligi sodi od 1998., mednarodni sodnik je postal pred devetimi leti. Leta 2004 je sodil tudi finale EP U-19, kjer so se pomerili Turki in Španci, slavili so slednji. »Mislim, da bo Portugalec dobro opravil svoje delo,« pove Rade Mijatovič, sodniški strokovnjak, v isti sapi pa pohvali tudi Skomino. »Odlično je opravil svoje delo. Treba je vedeti, da je bilo to njegovo prvo veliko tekmovanje, kjer je bil prvi sodnik. Za nagrado je dobil še polfinale in vlogo četrtega sodnika.« |
Tudi letošnje priprave na EP so zaznamovali škandali. »Če bodo od nas zahtevali, da naj v dobro nogometa izpustimo evro 2012, to za nas ne bo problem,« je selektor Prandelli po obsežni policijski raciji napovedal najslabši možni scenarij za Italijane. Obisk policije, zaslišanje levega branilca Domenica Criscita, nato Gianluigija Buffona in še branilca Leonarda Bonuccija – vse to je vplivalo na razpoloženje med igralci. A očitno so bile vse težave tudi tokrat – kot 2006. – povezovalni element. Poleg tega pa so Italijani letos navdušili še z igro.
Pred velikim finalom je selektor španske vrste Vincente del Bosque previden v napovedi: »Italija je ekipa, ki temelji na potezah De Rossija in Pirla; te tvorijo izjemno os z Balotellijem.«
Po preboju v finale se jim je smejalo. »Živimo sanje in z nami milijoni Italijanov. Prepričan sem, da lahko premagamo tudi Špance,« dodaja Giorgio Chiellini, medtem ko italijanski mediji Andrea Pirla že vidijo kot legitimnega kandidata, ki lahko seže po zlati žogi kot Fabio Canavarro leta 2006.
