Evropa prevelika za Slovence

Slovenski klubski nogomet je ostal brez predstavnikov v evropskih pokalih. Kot zadnja mohikanca sta pipo miru izpada pokadila Maribor v kvalifikacijah za ligo prvakov in Luka Koper v izločilnih bojih za evropsko ligo.

Le igrali so

Vijolični državni prvaki so, tako je namignil Stanimir Stojlov, trener kazahstanske Astane, ki jih je izločila, podcenili azijskega tekmeca. Pač z dejstvom, da so zadnja štiri leta igrali v evropskih tekmovanjih, v zadnji sezoni so zelo uspešno nastopali celo v najelitnejšem evropskem klubskem pokalu. »V ekipi Maribora sem videl, da tokrat, po lanskem igranju v skupinskem delu lige prvakov, niso bili stoodstotno osredotočeni in pripravljeni na nas. Želeli smo zmagati, Maribor pa je v dveh tekmah le igral,« je namignil bolgarski trener Astane. Ob tem so se še izpele noge vijoličnih žogobrcarjev, v moštvu je tudi preveč (lokalnega) zvezdništva, kar sta z odstranitvijo iz prvega moštva plačala Dalibor Volaš in Aleš Mejač. Tudi trener Ante Šimundža tokrat v evropskem tekmovanju ni imel čarobnih palice in napoja, da bi v dveh tekmah s Kazahstanci predramil ovenele vijolice. Delno podrtje finančne piramide, od evropske nogometne zveze letos ne bo toliko denarja za nastope kot v minulih letih, je tu. Evropsko igranje je nogometašem prinašalo finančno lagodnost, zdaj pa bo športni direktor Zlatko Zahovič v naslednjih dneh in nočeh napenjal možgane, kako čim manj boleče preživeti šok po astanski grozoti. Ali bo trener še naprej Šimundža, kdo od igralcev bo odšel, kdo prišel, bo pokazal čas. A čas se je nepreklicno ustavil za letošnje vijolično nastopanje v starocelinskih tekmovanjih.

Split je zakon

Zgodba pa je dokaj drugačna z nogometaši Luke Koper. Hajduk seveda absolutno ni več takšen velikan, kot je bil včasih, ko so se na stadionu pri plinarni in v Poljudu pisale, bolje napisano brcale, pravljice. A hrvaški prvoligaš je še vedno po kakovosti in nadarjenosti igralcev za nekaj korakov pred Koprčani. Ti so podlegli tudi peklu poljudskega stadiona, kjer je 25.000 gledalcev z navijaško skupino Torcido pripravilo vroče ozračje. V koprskih vrstah tudi ni igralca, ki bi izstopal po svojih nogometnih sposobnostih, žogobrcarja, ki bi lahko z eno potezo odločil tekmo. Vse je na ravni podpovprečja slovenskega klubskega nogometa, ki je lahko (ne)zanimiv v Sloveniji, ko se pride v Evropo, pa se razgalita vsa igralska nesposobnost in skromnost slovenskih nogometnih klubov. Za malo denarja, malo glasbe, to, kar zdaj igrajo slovenski nogometaši, pa je mučenje za ušesa poznavalcev glasbe (in nogometa).