Gospod Aleksander Čeferin, katere pluse in minuse minule domače klubske sezone bi izpostavili?
Kot prvi minus bi izpostavil preslab obisk tekem. Za to moramo še delati. Drugi minus je primer Mure 05, ki finančno ni vzdržala. Očitno je bilo poslovanje neracionalno že prej, ne samo zdaj na koncu. Plus je gotovo v tem, da je v prvi ligi relativno dobra kakovost igre glede na majhnost. Ob tem se lahko mladi igralci uveljavijo, kar je zanje gotovo prednost pred odhodom v tujino. Pozitivno je tudi to, da smo končno uredili neposredne prenose tekem na televiziji in da smo dobili glavnega pokrovitelja lige. Na to smo dolgo čakali in verjemite, da smo težko prišli do tega.
Muri 05 je Nogometna zveza Slovenije pred dvema letoma odprla vrata prve lige s povabilom, zdaj pa se je zgodba o finančnem kolapsu kluba ponovila.
Tudi jaz sem izjemno presenečen nad tem. Z vsemi vodstvi Mure smo komunicirali, jih spodbujali. Če bi izpolnjevali minimalne še dopustne kriterije, bi jim dali možnost. Ne glede na to so vsake toliko časa prihajali z idejo o pokrovitelju kluba iz tujine. V igri so bile tako rekoč vse države sveta, še posebno eksotične. Kolegi iz licenčne komisije so mi povedali, da k pritožbi zoper zavrnitev licence niso predložili niti enega dokumenta. Potem se ne moreš čuditi, če ne predložiš popolnoma nič in si še dolžan igralcem. Če bi dovolili Muri, da v tem stanju igra v prvi ligi, potem licenciranja ne potrebujemo več.
To je bila kar draga šola za vas. Zdaj torej ne bo več popuščanja, čeprav bi bila prva liga videti še skromnejša?
Lahko bi tudi tako gledali na položaj. Ampak morate vedeti, da za večino klubov ne veš od danes do jutri, nihče ti ne more ničesar zagotoviti. Če ti predstavijo ambiciozne načrte, pokažejo pogodbe, jim lahko daš dodatni rok, da izpolnijo kriterije v upanju, da se bo to res zgodilo. V izvršnem odboru NZS imamo člana, ki vedno reče, da iz tega ne bo nič. To reče za vsak projekt in tako je govoril tudi za projekt Mure 05. On in njemu podobni bodo zdaj rekli: »Saj sem vam rekel.« O tistih projektih, ki smo jih uresničili, čeprav so o njih prav tako mislili negativno, pa bodo molčali. V naši državi, kjer vlada negativna energija, je najtežje sprejeti pozitivne odločitve. Ogromna večina se veseli, da kakšna stvar ne bo uspela, ker bodo lahko iskali krivca. V dobri veri smo poskušali Prekmurju vrniti prvoligaša, žal pa niso izpolnili kriterijev. Ne bom se spuščal v to, kdo je kriv.
Tako rekoč za pol lige ne moremo reči, da gre za profesionalizem. Igralci so plačani mizerno ali pa še to ne. Kam to vodi?
Položaj se že nekaj let ne spreminja. Imamo vrhunski profesionalni klub, kot je Maribor, in nekaj takšnih, ki so na meji amaterizma. Vemo, da se je Gorica povezala z močnim partnerjem iz Italije, Olimpija in Luka Koper prav tako delata na profesionalni ravni. Sem optimist. Imamo majhno gospodarstvo, zavedam se, kako težko je dobiti pokrovitelje. Klubu se lahko ob dobrem delu odpre tudi v tem pogledu. Za nas pri NZS je boljše, da so pogodbeni zneski nizki, a so igralci redno plačani, kot pa da so v njih nerealne številke. Papir pač prenese vse. Vseeno mislim, da ni tako črno, kot je videti. Res pa je, da igralec ne more imeti 10.000 evrov plače, če je njegov klub v kraju s 5000 prebivalci, na tekmo pa prihaja 100 ljudi. Mladi igralci se morajo zavedati, da doma igrajo za uveljavitev, ne za denar.
Kako na stadione privabiti več gledalcev?
Slovenci smo ljubitelji in tudi dobri poznavalci športa pa tudi veliki kritizerji. Po mojem smo najbolj samokritični narod na svetu. Nimamo kaj dosti tolerance za svoje nogometaše. Na finalu lige prvakov sem gledal, kako so se navijači Borussie kljub porazu veselili, prepevali so s svojimi igralci. Pri nas ni niti malo potrpljenja ob slabših izidih. Eden od naših reprezentantov mi je pred kratkim dejal, da je pogosto prizadet zaradi odnosa navijačev, ki hitro kritizirajo ali kar popljuvajo reprezentanco, tudi s pomočjo medijskega podpihovanja. Zelo vesel bi bil, če bi mediji pomagali k pozitivnejši klimi. Če ves čas iščeš afere in negativne zadeve in vse predstavljaš v slabi luči, se to kaže pri ljudeh, nato pa še pri igralcih. Vedno ne moremo doživljati super uspehov. Manjka nam optimizma. Ob polčasu finala lige prvakov sem govoril s predsednikom hrvaške zveze Davorjem Šukerjem. Bil je zelo jezen na Robbna, češ da ni podajal njihovemu Mandžukiću, saj da bi on gotovo zadel. Po njegovem se je torej vse vrtelo okrog njihovega reprezentanta. Slovenci bi v primeru našega napadalca rekli, da še dobro, da mu ni podal, ker bi itak zgrešil. Takšna je naša mentaliteta.
Toda mediji ne sestavljamo niti ne vodimo reprezentance.
To drži, vendar pa jo lahko sesuvate.
Je rivalstvo med Mariborom in Olimpijo dobro, kakovostno?
Je absolutno dobrodošlo. To so derbiji, ki so blazno zanimivi in so tudi dobro obiskani. Včasih so nepotrebne napetosti, a to je normalno za dvoboje Maribora in Olimpije, ki so bili letos na kar solidni ravni. Razpleti so bili tesni. Sicer pa so tenzije med glavnim mestom in drugimi zaznavne povsod po svetu.
Iz Maribora ne zasledimo več strupenih puščic na naslov NZS ali vas osebno. Je to zaradi ustoličenja Srečka Katanca za selektorja?
To nima nobene zveze s prihodom Srečka Katanca. Že prej smo medsebojne odnose uredili, a javnost za to ni izvedela. V interesu nekaterih ljudi iz športa in tudi zunaj njega je bilo, da se umetno ustvari konflikt med nami. Na to smo delno nasedli tako mi v NZS kot ljudje iz NK Maribor. Že lani smo se sestali, pogovorili, torej pred prihodom Katanca. Naši odnosi niso dobri zaradi političnega dogovora, odnosi so v resnici dobri. Tega ne obešamo na veliki zvon. Nimamo niti najmanjšega problema.
Torej tudi vi osebno z Zlatkom Zahovičem normalno komunicirate?
Absolutno. Popolnoma normalno komunicirava. Kar se je zgodilo, je bila sprovocirana zgodba.
Kako gledate na reprezentanco s Katancem?
Mi smo majhna reprezentanca, in če imamo kakšnega igralca poškodovanega, smo še v težjem položaju ter težko premagamo kogar koli v Evropi. Če pa imamo na tekmah še navijače, ki po petih minutah začnejo žvižgati, morala moštvu še bolj pade. Če imamo športne novinarje, ki v tri četrt primerih pljuvajo po reprezentantih, potem žar izgine. Mi smo tako majhni, da ne moremo zmagovati rutinsko. Niti enkrat se nismo zlahka uvrstili na veliki turnir. Ali so nas Rusi podcenjevali ali je dal Rudonja edini gol za izbrano vrsto ... Nam se mora vse iziti. Če kdo misli, da je zdaj kemija v reprezentanci slaba, se moti. Igralci in selektor so v super odnosih. Ampak sprašujem se, zakaj mi reprezentanti pravijo, da ne spremljajo slovenskih medijev, ker da jih samo živcirajo. Preveč je negativne energije, fantje pa s ponosom igrajo za reprezentanco. Srečko dela dobro, zelo realen je.
Torej ste te kvalifikacije že prečrtali in gledate naprej, proti naslednjim?
Ne, ne. Najprej je treba odigrati tekmo proti Islandiji. Potem pa bo za selektorja dovolj časa, da razmisli o prihodnosti. Mi na NZS ga bomo podprli, kakor koli se bo pač odločil. Teoretično je še vse možno. Če pa se ne uvrstimo na SP, se bo Katanec odločil, ali bo delal s to ekipo ali bo reprezentanco pomlajeval delno ali v celoti. To je stvar strokovnega vodstva.
Ali prav razumem, da vas tekmovalni neuspeh in s tem izpad dohodka ne vznemirjata preveč?
Priznam, tudi jaz sem bil pred začetkom predsednikovanja kot navijač nerealen pri tekmovalnih ambicijah. Norvežani so nam denimo rekli, da smo čudež, saj se oni 13 let niso uvrstili na noben veliki turnir. Pa ima samo njihov prvi klub 25 milijonov evrov proračuna. Toda mi smo pač nerealni. Po drugi strani v finančnem poslovanju nismo računali na prihodek za uvrstitev na SP. Vedeti je treba, da ob uspehih narastejo tudi stroški. Sicer nekaj denarja tudi ostane, a na tega nismo računali zaradi slabih rezultatov na začetku kvalifikacij.
Kaj je torej trenutno vaša glavna skrb?
Prav zdaj sestava lig, o čemer bo odločal izvršni odbor 17. junija. Potem bomo naredili vse, da dobimo dodatna denarna sredstva, s katerimi bi v nižjih ligah klubom pokrili stroške sodnikov. A za to potrebujemo novega pokrovitelja, ker tega denarja trenutno nimamo. Kratkoročni ali srednjeročni projekt je tudi naš center na Brdu, kjer zdaj vse poteka, kot mora. Prva dela se bodo začela še pred poletjem. Če bo vse po sreči, bo center odprt septembra 2014.
Če se malce pošalim, bo to na neki način vaš spomenik?
Prosim, samo o tem mi ne govorite.
