Če prideš v Bordeaux, moraš imeti rad vino

Francosko nogometno prvenstvo nikoli ni bila prva naravna destinacija za igranje množice slovenskih žogobrcev v Ligue 1, kot je to denimo Italija. Tam je velik pečat pustil Valter Birsa, 22. marca pa se je na seznam Slovencev, ki nastopajo v prestižnem francoskem klubskem tekmovanju, vpisal še Ažbe Jug. Dvaindvajsetletni Mariborčan je proti Nici, zaradi poškodbe prvega vratarja Cédrica Carrassa, čuval vrata svojega Bordeauxa, dvoboj pa se je končal brez zmagovalca z 1:1.

Uresničene sanje

»Moje sanje so bile, da zaigram za prvo ekipo Bordeauxa, to se mi je zdaj uresničilo. Res neverjetno, šele dan, dva po tekmi sem se komaj zavedel, kje in kakšno tekmo sem branil. A zdaj je treba najprej delati, da bi dobil priložnost braniti še kakšno. Sprijaznil pa sem se, da je Carrasso prvi vratar, ni pomembno, kako bo branil, ostal bo prvi,« je najprej preživeto opisal vratar slovenske mlade reprezentance. Francoski ogledniki so sicer 192 centimetrov visokega čuvarja mreže opazili na reprezentančni tekmi v Italiji. Povabili so ga na enotedensko preizkušnjo v Francijo in Jug, prestopil je iz ljubljanskega Interblocka, je tako v Bordeauxu že tri leta.

Član devetouvrščenega kluba v Ligue 1 je razmerje moči v nogometni Franciji opisal takole: »Z izjemo PSG in Monaca smo, lahko rečem, drugi klubi v finančni krizi. Ne da se zapravljati tako, kot to počneta Pariz in Monaco. Ampak vseeno, borimo se za tista mesta zadaj, ki preostanejo.

Klubi po Evropi moštva gradijo na mlajših igralcih, to je na začetku dobra opcija. Vseeno če imaš v ekipi ne vem kakšne igralce, še ne pomeni, da boš v ligi prvi. Dobro je, da gradimo na mlajših.«

Vratarska filozofija

Kako pa se je Ažbe kulturno vživel v Akvitaniji, ki slovi po gastronomiji in odličnih vinih? »Tukaj mi je zelo všeč. Vino sem moral vzljubiti; če prideš v Bordeaux, ga moraš začeti imeti rad. Hrana je prav tako neverjetno dobra, glede tukajšnjega življenja nimam pripomb,« je povedal tudi nekdanji vratar Pohorja in Maribora.

Ažbe Jug je imel kar nekaj vratarskih vzornikov. Nekdaj mu je bil najbolj všeč Jens Lehmann, zdaj pa pri delu opazuje vse vrhunske vratarje in poskuša od vsakega kaj potegniti. »Na vseh področjih se lahko vedno kaj dobi, natrenira. Najpomembneje je, da si z glavo vedno prisoten, da si mentalno močan. Ni pomembno, kakšno tehniko imaš in koliko treniraš. Če si v glavi pripravljen na tekmo, potem pri branjenju ni nobenih težav,« pa je ocenil, kje bi še lahko napredoval, in pojasnil tudi svojo vratarsko filozofijo.