V LIGI PRVAKOV

Branko Ilić 
proti Janu Oblaku

Objavljeno 30. avgust 2015 14.23 | Posodobljeno 30. avgust 2015 14.24 | Piše: Drago Perko
Ključne besede: Branko Ilič

Kazahstanski grdi raček se je v svojem tretjem nastopu zavihtel med evropsko elito.

Branko Ilić (desno) se veseli uvrstitve v ligo prvakov. Foto: uefa.com

»V primerjavi z Astano imamo le rezultate boljše, v vsem drugem pa nas prekašajo. Saj imajo tudi stadion za 166 milijonov evrov, ker imajo denar. A mi smo NK Maribor,« so ob žrebu 2. kroga samozavestno povedali v taboru Maribora. Astane se niso bali, spoštovali pač. Izkazalo pa se je, da ni le skupek Boratov, polnih naftnih dolarjev, ampak ekipa z repom in glavo. Mariborske napovedi pa so bile račun brez kazahstanskega krčmarja.

Jugoslavija v malem

V uteho je lahko vijolicam, da niso edine, ki so se opekle v boju s kozaki. Kazahstanski prvak je odpravil še finski HJK (domača zmaga 4:3 je bila dovolj), potem pa najprej z 1:0 ugnal Hapoel, na Cipru pa remiziral (1:1). Kazahstanci niso novinci v evropskem pokalu, a v primerjavi z vijolicami so bili dozdajšnji uspehi v močni senci Maribora. Dvakrat so igrali kvalifikacije za ligo Evropa, letos pa so za nagrado dobil ligo prvakov in tekme z Benfico, Atleticom Madrid in Galatarasayem.

Ekipo radi poimenujejo kar Jugoslavija v malem. Na vratih imajo vratarja srbskih korenin 33-letnega Nenada Erića, ki pa je po novem kazahstanski državljan, za reprezentanco je zbral en nastop. Kariero je začel v rodni Požegi. Od lani ima prostor v ekipi 26-letni v Mostarju rojeni Hrvat Marin Aničić, ki je po sedmih letih igranja v Zrinjski Mostar odletel v srce evroazijske celine, kjer leži mesto Astana. V ekipi je tudi 20-letni nadarjeni Nemanja Maksimović, ki je letos s Srbi postal svetovni prvak v kategoriji U20. Nogometnih skrivnosti pa se je učil v Domžalah, kjer je igral med letoma 2013 in 2015. Kot zadnji je v balkansko jato iz beograjskega Partizana priletel naš reprezentančni branilec Branko Ilić. Ob tem velja omeniti, da je v klubu tudi Črnogorec Damir Kojašević, ki pa je posojen Lokomotivu Taškent. Ekipo od lani vodi 48-letni nekdanji bolgarski reprezentant Stanimir Kolev Stoilov, ki si je s tem uspehom pri šefih kupil zvrhano mero zaupanja. Klub pa je že s samim prebojem v elitno tekmovanje bogatejši za vsaj 14 milijonov evrov.

Začetki mesta Astana (sprva se je imenoval Akmola) segajo v leto 1830, ko je bila na severu države v stepi postavljena kozaška utrdba. Leta 1832 so se preimenovali v Akmolinsk, od leta 1998 pa je Astana. Tako ga je kar z dekretom krstil predsednik Nazarbajev. Ta je vložil milijarde dolarjev, da je zgradil bleščečo prestolnico, ki spominja na Dubaj. V poglavje modernosti in razkošja spada tudi stadion Astana Arena, ki so ga odprli leta 2009, sprejme pa 30.000 gledalcev.

 

Maščevati Maribor

Slovenski in kazahstanski šport sta tesno povezana. Letos se obeta še en obračun. Decembra bodo na sporedu kvalifikacije za svetovno prvenstvo v dvoranskem nogometu. Slovenija bo na Češkem poleg domačinov imela za tekmeca prav Kazahstan, ki pa v tem primeru igra in poje povsem po naturaliziranih brazilskih notah.

 

Slovenci v Kazahstanu

V Kazahstanu je tri leta uspešno deloval Vojko Lazar, ki je z žensko rokometno reprezentanco osvojil 3. mesto v Aziji (mladinke), na azijskih olimpijskih igrah pa so bile druge. V kolesarstvu so v ekipi Astane pečat pustili Gorazd Štangelj (tekmovalec in direktor) ter Robert Božič in Jani Brajkovič. V hokejski ekipi Beibarys Atyrau pa so v minuli sezoni nastopali tudi Matija Pintarič, Luka Bašič in Matic Kralj.

 

Deli s prijatelji