Najprej čestitke ob velikem uspehu tako vas kot kluba za katerega igrate. Kako Los Angeles, ki ne slovi ravno kot hokejsko mesto, doživlja vaše izjemne predstave in konferenčni finale, ki vas čaka?
Los Angeles je kar malo »v luftu«, če se lahko izrazim po domače. Vse tri profesionalne ekipe, torej tudi Los Angeles Lakers in Los Angeles Clippers, smo v končnici, in, kot kaže, bosta omenjeni košarkarski ekipi prav tako prišli v drugi krog tekmovanja. Zanimanje za končnico je v mestu zato res veliko. Kar se tiče samih Kingsov, pa je vse naokrog čutiti veliko pozitive. Občutek je res zelo dober, saj že lep čas, od leta 1993, Kralji niso bili v konferenčnem finalu. To je nekaj posebnega, a še zdaleč nismo zadovoljni s tem.
Že proti Vancouvru ste bili na pragu »metle«, ki vam je naposled uspela proti St. Louisu. Tak dosežek ni uspel še nobeni generaciji Kraljev pred vami. So bili občutki ob tem morda še bolj posebni?
Ali bo »metla« ali ne, mislim, da najbolj spremljajo navijači. Za nas je bilo najbolj pomembno, da smo zmagali, saj bi v primeru pete tekme takoj v nedeljo spet morali na letalo proti St. Louisu. Na letalu bi bili tri ure in pol in nato bi že v torek igrali novo tekmo. Normalno, da je veliko lažje, če ostaneš doma, prihraniš osem ur potovanja in se v miru spočiješ. To je bila stvar, ki smo jo še najbolj imeli v glavah in na srečo nam je serijo uspelo zaključiti na četrti tekmi.
Na dosedanjih devetih tekmah končnice je bilo kar nekaj trenutkov, ki so se nam vtisnili v spomin. Kaj pa vam, je kateri še posebno ostal v vaši glavi?
Ne, v času končnice moraš res biti skoncentriran le na tisto menjavo oziroma na tiste trenutke, ko si na ledeni ploskvi. Če z mislimi odtavaš naprej ali nazaj, se hitro lahko opečeš oziroma drugi to lahko izkoristijo v svoj prid. Mi smo skoncentrirani samo na naslednji trenutek, ko je treba stopiti na led in opraviti svoje delo. Ponavljam, če bi gledal preveč naprej ali pa nazaj, bi se lahko v sekundi zasanjal, kar pa vsekakor ni dobro.
No, vseeno pa je bil eden izmed nepozabnih trenutkov, denimo, pretep z napadalcem Vancouvra Alexandrom Burrowsom. Ne veljate za konfliktno osebo, kajne?
Ja, konfliktna oseba res nisem, vendar tudi to je del hokeja. Zgodilo se je, kar se je. Če zdaj pogledam nazaj, je bilo vse skupaj kolikor toliko v redu, saj je bilo tega pretepa zelo hitro konec. Zdaj imam spet kakšnih šest let časa, da pride do naslednjega pretepa (smeh).
V finalu Zahodne konference se boste z Los Angelesom pomerili proti ekipi Phoenix Coyotes. Pred končnico ni bilo veliko tistih, ki bi pričakovali tak finale. Je to presenečenje tudi v Ameriki?
Vse skupaj je res mogoče kar malce presenetljivo. Vsi so v finalu bolj pričakovali ekipe, kot so Vancouver, San Jose ali Detroit, vendar v končnici se piše povsem druga zgodba kot pa v rednem delu sezone. Trenutno smo oboji pokazali najboljši hokej in mislim, da smo oboji zasluženo v konferenčnem finalu.
Že pred serijo s St. Louisom se je veliko govorilo o odličnih obrambah obeh ekip, tudi tokrat ni nič drugače. Kako vam leži vratar Kojotov Mike Smith?
Hja, leži ... (smeh in krajši premislek). Po pravici povedano, sploh ne vem, ali sem že dosegel kakšen zadetek proti njemu. A treba se bo zbrati in misliti na to, kaj bomo počeli mi in kakšne akcije bomo izpeljali, da bomo dosegli čim več zadetkov. Na koncu štejejo štiri zmage in upajmo, da jih bomo dosegli.
Končnica ni čas za intenzivne treninge, nasploh je bolj malo tistih pravih treningov. Trenutno imate precej tekem prostih dni, zato nam zaupajte, kako jih preživljate?
Če imamo več dni skupaj prosto, potem na vrsto pride tudi kakšna partija golfa. Tam se res lahko odklopiš od vsega skupaj, si zunaj na svežem zraku in se malce sprostiš. Sicer pa je končnica bolj čas spanja, igranja in prehranjevanja. To je to.
