Sredi aprila so iz pisarne HK Acroni Jesenice sporočili: »Člani upravnega odbora HK Acroni so se na seji odločali o prihodnosti nastopanja v ligi Ebel. Odločili so se, da jeseniški hokej spada v omenjeno tekmovanje, zato bodo storili vse, da izpolnijo pogoje, ki jih je postavilo vodstvo lige.« Ti pogoji pa so: poravnati vse obveznosti do igralcev za zadnji dve sezoni, predložiti bančno garancijo v vrednosti, kot je bila doslej in velja za vse udeležence enako, ter predstaviti funkcionarski kader. Iz Ledarske 4 so čelniki kluba še sporočili: »Glede na številna namigovanja, ki so se velikokrat pojavljala v slovenskih medijih – precejšnji del hokejske javnosti je železarje po šestih sezonah nastopanja že videl zunaj tega tekmovanja –, bo odločitev upravnega odbora HK Acroni zagotovo razveselila vse iskrene ljubitelje jeseniškega hokeja.«
Od kod denar?
Pa ne bomo daleč od resnice, če zapišemo, da se je velik del navijaške srenje železarjev ob tem prijel za glavo. Od kod bo kapnilo toliko denarja, da bodo poplačani vsi dolgovi za dve leti nazaj z obrestmi vred? In če se bodo šli poravnavanje dolgov, zakaj ne bodo poravnali dolgove vsem, tudi tistim, ki na sodiščih iščejo svoje pošteno plačilo za opravljeno delo, recimo kapetanu slovenske reprezentance Tomažu Razingarju pa Mihu Rebolju, ki je zaradi neznačilno slovenske lastnosti, poštenosti, pred dnevi kot relativno mlad zasedel položaj predsednika HK Jesenice mladi, pa najboljšemu branilcu izbrane vrste Alešu Kranjcu, bratoma Marcelu in Davidu Rodmanu in še jih je, ki zaman že leta čakajo na poplačilo pogodbenih dolgov? Kdo bo vodil obubožane železarje, morda trener, ki je med letošnjo sezono spal kar v slačilnici, ker drugam ni mogel? Kdo bo igral v ekipi, ki je bila lansko sezono topovska hrana nasprotnikom? Predvsem pa, kdo bo toliko umsko omejen od tujcev, da bo hotel s klubom, za katerega vsa Evropa in Severna Amerika vesta, da nekredibilno vodstvo s figo v žepu podpisuje pogodbe, sploh še potrkati na vrata Podmežakle?
Zveze na položajih
Finančnega poročila o poslovanju že dolgo, dolgo niso sestavili. Da bi se kdo od lokalnih kriminalistov vtaknil v delovanje nekega v prostorih občine Jesenice ustanovljenega Kluba 100, ki je bil in je zagotovo še bypass oziroma obvod za delovanje HK Acroni in prek katerega so nakazovali plače hokejistom, seveda ne gre upati, saj imajo med upravo v klubu kar nekaj ljudi, ki imajo dobre zveze na teh in onih položajih med takšnimi, ki bi s pooblastili zakona lahko šli pogledat v papirje. Med svetovnim prvenstvom Divizije I se je dalo med poznavalci izvedeti, da bo klub na Jesenicah v naslednji sezoni menda prevzel kar nekdanji predsednik HZS Ernest Aljančič, kar pa seveda ni novost, saj so Aljančiča v povezavi z reševanjem jeseniškega hokeja omenjali že pred tremi sezonami.
Odstopi
Vendar ... Bi bila ortodoksna ljubljanska struja na Jesenicah zato, da bi reševala klub, ali zato, da bi na naslednji skupščini imeli šest glasov in tako poskušali še enkrat spodnesti aktualnega predsednika HZS Matjaža Rakovca, ki je s projektom Stožice dosegel uspeh, ki ga pred njim ni še noben čelnik HZS tako na marketinškem področju kot področju popularnosti hokeja kot vodilnega slovenskega športa ta hip? Jeseniški hokej oziroma ustroj delovanja kluba je od srede zvečer še bolj na psu. Nepreklicno so namreč odstopili predsednica nadzornega odbora Božena Ronner, sicer desna roka jeseniškega župana pri vodenju občine, in vsi štirje člani: Jože Anderle, prvi vodja jeseniških navijačev v zgodovini, dr. Nebojša Stojakovič, ki je klubu desetletja zagotavljal zdravstveno podporo, direktor Zavoda za šport Jesenice, ki je hkrati lastnik dvorane Podmežakla, Zoran Kramar ter sin prvaka stranke DeSUS Ljuba Jasniča Blaž Jasnič, ki ga veliko poznavalcev omenja kot novega direktorja podjetja Acroni na položaju Slavka Kanalca, odstopljenega, a zaradi neizpeljanega občnega zbora še nerazrešenega predsednika HK Acroni Jesenice.
Zakaj so nadzorniki odstopili pred napovedano skupščino, ni mogoče izvedeti, ve pa se, da že mesece niso prejeli nobenih finančnih poročil in druge dokumentacije, čeprav so jih od uprave kluba večkrat zahtevali. Jeseniški hokej je po nepreklicnem odstopu nadzornikov, ki zagotovo nočejo na svoja ramena in imena sprejeti neumnosti, ki so se jih ob upravljanju kluba šli vodilni na Ledarski 4, vsaj na profesionalni ravni klinično mrtev. Zdaj se bo moral oglasiti junak, ki si bo upal odklopiti naprave s hokejskega mrliča, da se bo začelo čisto na dnu, tudi brez lige Ebel, ali pa bedak, ki bo sprejel položaj predsednika kluba in tako še za sezono prestavil pogreb jeseniškega hokeja z vsemi trofejami in tradicijo vred, nase pa prevzel dolg iz preteklosti. Celotnega, da se razumemo, ne le za dve sezoni, kot zahteva liga Ebel.
