Vilfan: Svinjarija, da so morali Slovenci igrati že po 15 urah

Eurobasket 2013 je končan, za seboj pa je pustil tudi mnogo vprašanj. Dva tedna in pol prvenstva, dolgo je bilo za vse, igralce, gledalce, novinarje, prireditelje, prostovoljce ... O zagatah, ki jih je pustilo druženje elite stare celine, smo se pogovarjali tudi z nekaterimi domačimi imeni, ki svet oranžne žoge nadvse dobro poznajo navzven in navznoter.

Je 24 reprezentanc, udeleženk, preveč, je bilo prvenstvo predolgo, smo najprej povprašali košarkarsko legendo Petra Vilfana. »Kaj naj zdaj rečem na to, je preveč ali ni preveč? Prej smo vseskozi govorili in se pritoževali, da je prekratko in da vmes ni dovolj časa za počitek. Morda bi bila najboljša neka srednja kombinacija s šestnajstimi reprezentancami, pa ne tudi kot prej devet, deset dni tekmovanja, ampak maksimalno 14 dni. To bi bilo, se mi zdi, nekaj optimalnega. Tole je dejansko malce dolgo, vmes pa se dovolijo tudi take tekme, ki nimajo nobenega pomena. Na katerih se lahko, po domače povedano, hecajo in taktizirajo in so popolnoma nepomembne. V principu da, sem za neko bolj srednjo različico,« je Vilfan za uvod pojasnil svoje mnenje.

Pa tudi reprezentance bi morale imeti za EP na voljo ali dovoljeno prijaviti več košarkarjev, denimo petnajst. »To pa absolutno. Sploh ne vidim, zakaj je to tako velika težava, da prijaviš vsaj 14 igralcev, če že ne 15, in da jih imaš na voljo. Če gremo po teoriji, je to hotelska soba več; če si organizator ali reprezentanca tega ne moreta privoščiti, potem je bolje, da se vsega ne gremo več. Ampak ljudem na Fibi je čisto vseeno.« Evropska Fiba je v krizi, je brez predsednika. »Fiba je v krizi že 15 let, odkar se je pojavil Uleb in ji tako rekoč vzel vsa klubska tekmovanja. Sploh ne razumejo ali ne razmišljajo o nekaterih stvareh. To, da je morala slovenska reprezentanca, pa tudi srbska, po 15 urah počitka igrati novo tekmo, to pa je po domače povedano svinjarija. Tak razpored lahko naredi le kdo, ki nima pojma ali pa mu je čisto vseeno in mu gre le za svoje interese,« je bil neposreden.

Kaj pa sojenje, v prvem delu tekmovanja sta se nad njim pritoževala tako slovenski trener Božidar Maljković kot makedonski Aleš Pipan. »Se strinjam, sojenje v prvem delu je bilo definitivno slabo. Malce manj sem spremljal skupino v Kopru, ampak tam ni bilo toliko pritožb. Celjsko skupino sem seveda spremljal, v ljubljanski je bilo bolj ali manj vse jasno, kako bo, na Jesenicah pa je bilo sojenje izrazito slabo. Tam so Makedoncem ukradli prvo tekmo proti Črni gori, tudi na drugi tekmi proti Litvi je bilo, lahko rečemo, podobno. Bosanci imajo seveda veliko razlogov, da so jezni, užaljeni in razočarani. Da, sojenje je bilo slabo. V drugem delu prvenstva so se sodniki tudi malce prečistili, tisti slabši so odšli, ostali so najboljši. Kar se naše reprezentance tiče, bi težko rekel, da so sodniki krivi, ker pač nismo bili v polfinalu,« je navrgel Vilfan.

Pa še tekmovalna ocena, kako globalno ocenjuje nastop slovenske reprezentance na Eurobasketu in osvojeno peto mesto. »Menim, da je to realna slika tega, kar je reprezentanca sposobna. Ves čas sem bil zelo previden, vse leto pred prvenstvom sem govoril: želim si medalje, silno si je želim, a poudarek je na želim. Tako kot so si je želeli oni, publika, vsi v Sloveniji. Ampak pričakovati ali pa celo zahtevati pa je ne moremo. Naša ekipa je bila realno oslabljena, če bi bila tu Erazem Lorbek in Beno Udrih, bi se definitivno borili za medaljo, verjetno tudi za naslov prvaka, tako pa je že uvrstitev na svetovno prvenstvo pač uresničen osnovni cilj. Menim, da bomo na koncu, ko bomo vse prespali, rekli, da je to kar v redu,« je zanimiv pogovor končala košarkarska legenda Peter Vilfan.

Dragić za rokometno formulo

Tudi najboljšega slovenskega košarkarja Gorana Dragića smo povprašali o (pre)dolgem prvenstvu. Bi Fiba morala razmisliti o tem? »Ne, ne menim, da bi bilo prvenstvo treba skrajšati. Bolj bi morali razmisliti o tem, da bi imeli na voljo vsaj 14 igralcev. Menim, da je to to. Kolikor vem, vsi trenerji, pogovarjal sem se tudi z Božem, so se menili s Fibo, da bi naredili tako, kot je pri rokometu. Da bi imeli dva igralca več, in če pride do kakšnih poškodb, lahko te rotiraš in mogoče na kakšnih ne tako pomembnih tekmah daš priložnost drugim in privarčuješ boljše, da se spočijejo. A na koncu koncev menim, da je bilo prvenstvo kar dolgo, ampak zlata vredno. Dobra izkušnja v moji karieri, v naših karierah, res nepozabno,» je razmišljal branilec Phoenixa.

Kaj pa to, da ste le 15 ur po tekmi s Francijo že igrali s srbskim moštvom? »Tako je, kaj hočeš. Ne glede na to menim, da smo pokazali, iz kakšnega testa smo, kakšen karakter imamo. Vsi igralci smo šli po Franciji spat ob štirih, petih zjutraj, tekmo pa smo imeli ob pol treh. Če za 20 točk premagaš ekipo, kot je Srbija, menim, da to ni mačji kašelj,» je končal Goran Dragić.