Tujina za mlade boljša mama kot Slovenija

LJUBLJANA – Košarkarska reprezentanca je s tekmo proti Čehom končala drugi cikel priprav na evropsko prvenstvo. Pomembno vlogo v ekipi imajo ali pa jo bodo še imeli tudi igralci, ki so se izoblikovali na tujem. V ta krog spadajo 18-letni Luka Dončić, 20-letni Vlatko Čančar in 22-letni Aleksej Nikolič, izvrstne možnosti za razvoj pa so našli v Španiji, Srbiji, BiH oziroma v Nemčiji.

Veš, zakaj greš

»Takrat je veljal stereotip, da v Bosni tako ali tako ni nič. Dva meseca sem potreboval za prilagoditev in se prepričal, da ni tako, ampak da se dela vrhunsko. Ali mi bo uspelo to izkoristiti, pa je bilo odvisno le od mene,« se Postojnčan Nikolič spominja novembra 2011, ko je zapustil Slovenijo in odšel v ambiciozno sarajevsko ekipo Spars. »Vedel sem, zakaj sem šel v Sarajevo. Našel sem svoj smisel in cilj,« nadaljuje Nikolič, ki mu je ekipa, zbrana okoli trenerja Marka Trbića in predsednika Nihada Selimovića, hitro dala primeren položaj. »Dali so mi minute, dobil sem priložnost,« poudari Ali. Dve sezoni se je kalil v 2. ligi v BiH, potem je zasedbi uspel preboj v elitno državno ligo. Vmes je mladinska zasedba Sparsa z Nikoličem prišla med osem najboljših ekip Evrope in sodelovala na zaključnem turnirju evrolige v Londonu. Po skoraj štirih letih je 2015. napočil čas za selitev. Nikoliču je uspel odmeven prestop – v nemški evroligaški Bamberg, Sparsu pa bo ostal večno hvaležen. V Nemčiji je začel z ničle. »To je borba, ki traja,« slikovito opiše boj za minute. Trener Andrea Trinchieri mu je namenil več priložnosti v evroligi, v domačem prvenstvu pa ga je poslal na kalitev v zasedbo Baunach. V drugoligaški konkurenci je bil prvo ime tekmovanja, nagrada pa je prišla v obliki enajstih nastopov v evroligi. »Očitno mi trener zaupa, sicer ne bi dobival priložnosti,« razmišlja Nikolič, ki mu na tujem ni hudo ali težko, v novi sezoni pa računa na dokončen preboj. »Če veš, zakaj si prišel, potem v tujini ni težav,« še doda Nikolič, ki je doslej v dresu Slovenije nastopil na svetovnem prvenstvu v Španiji leta 2014.

Trenira in se ne hvali

Novinec v članski izbrani vrsti je 18-letni Luka Dončić, ki se je v Madrid preselil kot 13-letni deček. Staršem takrat ni bilo lahko, še manj Luki, ki pa se je v novem okolju izvrstno znašel. Ni treba poudarjati, da je bilo že ob odhodu v Španijo jasno, da je Olimpijino košarkarsko šolo, vodil jo je Srečko Bester, zapustil velik talent evropskega formata. Tekla so leta, Dončić pa je v Španiji nadaljeval šolanje, se naučil jezika in iz tekme v tekmo opozarjal nase. Realu je bilo jasno, da je v mrežo ujel kapitalca globalnih razsežnosti. Še bolj so ponosni na Dončića, ko se zavedo, da so Ljubljančana izpeljali turškemu Fenerbahčeju. Dončić si je priboril status zvezdnika, prihodnje leto odhaja na nabor lige NBA. Mnogi mu napovedujejo, da bo uvrščen med prvo trojico. Vse to ga ni spremenilo. »Z veseljem podarim avtogram. Zakaj pa ne, če s tem nekoga razveselim?« odvrne na vprašanje, ali mu ni včasih neprijetno, saj ga obletava staro in mlado. V Sloveniji je še posebno oblegan, a ga to ne moti. »Zavedam se svoje nadarjenosti, a se s tem ne hvalim. Treniram in delam,« odgovori na vprašanje, ali ve, kaj mu je bilo dano v zibel. Se razume – v Realu pozorno spremljajo, kako se razvija in kaj počne v času reprezentančne akcije. »Pred dnevi se mi je javil trener Pablo Laso, ki ga je zanimalo, kako sem,« pove Dončić, ki bi brez tega odhoda iz Ljubljane v Real težko tako optimalno razvil svojo nadarjenost.

Držijo besedo

Podobno razmišlja tudi Vlatko Čančar. Kariero je začel v ŠD Koš Koper, potem se je preselil v Olimpijo, ki ga je dala na kaljenje v Škofjo Loko. Vlatko je menil, da bi moral igrati več. Olimpija je razmišljala drugače. Dobival je minute v evropskem pokalu. Po tekmah pa je znal ostati v Stožicah še uro ali dlje, tja do polnoči, in metati na koš. Najbolj marljivi prostovoljec Olimpije Slobodan Karas mu je potrpežljivo podajal žogo, Vlatko pa je vztrajal. Lani ga je povabil srbski Mega Leks, pri katerem se kalijo igralci srbske menedžerske agencije Beobasket. Tudi Čančar je prestopil v to agencijo in si odprl pot v srbski klub. Pravilno sem se odločil, igralsko sem napredoval, tudi telesno sem se okrepil,« pravi Vlatko, ki poudari, da so pri Megi držali besedo. »V tujini je tako, da mlademu igralcu bolj zaupajo, več mu ponudijo, obljube pa tudi izpolnijo,« Čančar opozori, zakaj je na tujem mladim slovenskim igralcem lažje. Po le letu v Srbiji je postal zanimiv tudi za ligo NBA. Srbi to znajo.