Evropsko prvenstvo je v sklepnem delu. Večina reprezentanc je že doma, zdaj je napočil čas za ocene igralcev. Kar 14 držav je imelo igralce, ki so jih kupili s potnim listom in najeli za čas prvenstva. Naturalizacija je postala priljubljena metoda za krpanje lukenj na osiromašenih pozicijah v udarnih peterkah. Ta se je doslej najbolj obrestovala Rusom (JR Holden jih je leta 2007 popeljal do zlate evropske medalje) in Makedoncem (Bo McCalebb jih je vodil do 4. mesta na EP 2011). Pravila ni, prav pride velikim in malim reprezentancam. Španci bodo že na devetem zaporednem evropskem prvenstvu igrali polfinale, v zadnjih letih pa vešče koristijo naturalizirane igralce. Prej je bil to Serge Ibaka (s Španci je bil evropski prvak leta 2011), zdaj je to v Podgorici rojeni Nikola Mirotić, ki na tem prvenstvu več kot uspešno igra ob Pauju Gasolu, nazadnje sta skupaj potopila grško barko. Mirotić na turnirju v povprečju dosega po 14,1 točke in 5,7 skoka na tekmo, s svojo vlogo je povsem upravičil pričakovanja.
Med četrtfinalisti prvenstva je naturaliziranega košarkarja premogla le še Češka. Našim slovanskim bratom je pomagal 31-letni Američan Blake Schilb, ki je pripomogel k zgodovinski uvrstitvi med osem najboljših. Schilba so Čehi spoznali med igranjem za njihovega prvaka Nymburka, Blakovo srce pa je osrečila ena od Čehinj. V dresu Belgije je zablestel 30-letni Matt Lojeski, ki bi moral Belgijcem pomagati pred dvema letoma, a se je poškodoval. Tokrat je s svojimi 11,7 točke in 3,2 skoka ter 2,8 podaje pomagal ekipi do osmine finala (z njegovim košem iz odbojke so v prvem delu premagali celo Litvo!), po reprezentančnih obveznostih pa se je navdušeni nogometaš vrnil v grški Olympiakos.
Niti BiH se ni izneverila tradiciji, tudi letos so imeli naturaliziranca. Branilec münchenskega Bayerna, 29-letni Alex Renfoe, ni mogel vsega narediti sam (6,4 točke in kar 4,4 podaje), BiH pa se je poslovila že po prvem delu. Najslabše med tujsko legijo se je odrezal 31-letni Dontaye Draper, ki je dva tedna pred EP vskočil v hrvaško reprezentanco namesto rojaka Oliverja Lafayetta. Nepripravljen Draper je Hrvatom odmagal, ne pa pomagal, in bil bleda senca z EP 2013. Precej bolje se je odrezal »Finec« Jamar Wilson. Branilec iz Bronxa se je v Belgiji zaljubil v Finko, letos pa je na EP pridno (12 točk na tekmo) polnil koš konkurence. Jacob Pullen, rekorder po številu zadetkih trojk na eni tekmi španske lige (12), je v dresu Gruzije pokazal premalo. V osmini finala je proti Litvi dosegel 12 točk, a se je zbudil prepozno. Islandcem je na njihovem prvem nastopu na EP pomagal Ukrajinec Pavel Ermolinskij, ki je po igranju v deželi gejzirjev postal Islandec. Barve Izraela sta branila nekdanji Američan D'or Fisher in ex-državljan BiH Boris Rothbart (rojen je bil kot Boris Kajmaković). Tako kot BiH in Hrvaška so tudi Makedonci segli po tujem možu, 29-letni center Richard Hendrix (6 točk in 5,6 skoka na tekmo) je upravičil angažma. Poljaki so dali potni list AJ Slaughterju, ki je razigraval soigralce (30 podaj v šestih tekmah) in bil nevaren za tekmečev koš (9,5 točke). Turška pot se je podobno kot Poljska ustavila v osmini finala. Turkov ni mogel rešiti niti Bobby Dixon oz. Ali Mohamed, kot je po novem pisalo v Američanovem turškem potnem listu. Po 15 točk, 4,2 skoka in 4,8 podaje je prispeval na tekmo. Ukrajinsko himno je pel Jerome Randle (13,2 točke, 4,4 asistence), ki je nadomestil Pooha Jetra, ta je sklenil svojo mednarodno pot. Kot naturalizirani igralec je za Slovenijo nastopil Alen Omić. Selektor Jure Zdovc je želel na vsak način pridobiti pod slovensko zastavo Američana Bryanta Dunstona, a je poizkus padel v vodo.
