Teodosića lahko ustaviš, a potrebuješ policijo

LILLE – Košarkarski bogovi so tam, kamor spadajo. V košarkarskih nebesih. Zadnji sta se v polfinalu Španiji in Franciji pridružili Srbija in Litva, štiri košarkarske nacije bodo med sabo obračunale za vozovnici za olimpijske igre v Riu (tja se neposredno uvrstita finalista evropskega prvenstva) ter žlahtne kovine. Francozi in Španci so se udarili že sinoči, danes pa se obeta zanimiv košarkarski večer s tekmo med Srbi in Litovci.

Če bi iskali favorita, bi to vlogo pripisali Srbom, ki na tem prvenstvu dominirajo. Do polfinala so prišli brez poraza, čeprav so že v prvem krogu igrali s Španci. »Korak za korakom. Nismo favoriti. Hodimo počasi in zanesljivo. Po navadi je najtežja tekma v četrtfinalu. Zato se je čutila napetost pred tekmo s Čehi. Veliko truda smo že vložili. A poti še ni konec. Preveč je bilo odrekanja, da bi se tu ustavili. Pred nami je nov korak. Saj niti ni pomembno, kdo je naš tekmec. Zdaj vemo, da je to Litva. Mislimo na svojo igro, ne na Litvo. Če odpravimo napake, ki so še vedno v naši igri, potem bomo še korak bližje cilju, ki smo si ga zadali na začetku priprav,« je dejal preudarni srbski selektor Saša Đorđević.

Kje tiči razlog srbskega uspeha? Prav gotovo v glavi, rokah in nogah Miloša Teodosića, ki je v tem hipu morda celo najboljši organizator igre v Evropi. Proti Čehom v četrtfinalu je zbral kar 14 podaj, kar je njegov osebni rekord, in le eno manj, kolikor jih je letos na eni tekmi prvenstva imel češki plejmejker Tomas Satoransky. »Miloš je pameten igralec. V določenih situacijah in akcijah ga lahko ustaviš. Ni mi povsem uspelo, 14 podaj je zbral. Nekaj takih, da soigralcev niti pogledal ni,« je Teodosića pohvalil mlajši kolega. »Včasih bi za Teodosića potreboval kar policijo, da bi ga lahko ustavil,« se je pošalil češki selektor Ronen Ginzburg. Srbija ima tudi izjemnega Nemanjo Bjelico. Fant je pri 20 skoraj obupal nad svojo kariero, ko so v Beogradu njegovo generacijo razglasili za neperspektivno. Odšel je na zahod, menda je bil tudi v Sloveniji, potem se našel v Avstriji (v klubu Arkadia Traiskirchen). S pomočjo svojih ljudi je zanj slišal Svetislav Pešić, ki ga je vrnil v Srbijo, zablestel je pri Crveni zvezdi, potem je tri leta igral v baskovski Baskoniji, nato še dve leti v Fenerbahčeju. Od poletja je član NBA-moštva Minnesote. »Bjelica lahko igra tudi na položaju organizatorja igre, izvrsten je. Seli se lahko tja do štirice in nazaj,« ga je pohvalil tudi Dejan Bodiroga, ki kot predstavnik Fibe pozorno spremlja evropsko prvenstvo.

Pri Litovcih izstopata dva Jonasa. Branilec Jonas Maciulis je s 34 točkami v osmini finala pokopal Gruzijo, njegov soimenjak Valanciunas pa v četrtfinalu s 26 točkami in 15 skoki Italijane. Kljub temu se v litovskem taboru zavedajo, da niso v vlogi favorita, to vešče prepuščajo Srbom. »Srbija ima morda celo najboljšo ekipo na tem prvenstvu. Na dosedanjih tekmah so dokazali, da so eden od favoritov za naslov. Naša naloga je, da jim pariramo in poskušamo izkoristiti njihov morebitni slab dan,« Litovec Renaldas Seibutsis brez bele zastave v roki pogleduje v današnji polfinale.

Računi s Srbijo oz. njeno predhodnico niso poravnani. Jugoslavija je Litvo ugnala v finalu EP 1995, potem še leto zatem v polfinalu olimpijskih iger. Litva je padla tudi na EP v Španiji, igral se je četrtfinale, Predgrad Danilović jim je nasul 21 točk. Srbi so bili ustavljeni leta 2000 na igrah v Sydneyju (Litva je po zmagi v četrtfinalu osvojila bron), leta 2003 so Litovci zmagali v četrtfinalu prvenstva Evrope. Srbi so se jim maščevali leta 2009, nato jim je Litva na SP v Turčiji 2010 vzela bron. Pred štirimi leti je bila Litva boljša na svojem terenu, pred dvema letoma pa Srbija v Sloveniji. Za konec le še nasvet: udobno se namestite in uživajte v še eni evropski košarkarski klasiki.