LILLE – Svetovna in evropska košarkarska zveza se zavedata, da sta nekaj svetlobnih let za sorodnima nogometnima organizacijama (Fifa in Uefa), zato sta odločeni, da se košarka na vsak način organizira podobno. Kako bodo pri tem košarkarski šefi uspešni, je drugo vprašanje. Kamil Novak, generalni sekretar Fibe Evropa, Predrag Bogosavljev, direktor dogodkov pri Fibi, Patrick Koller in Sakis Kontos, ki skrbita za promocijo, so samozavestno stopili pred več kot 40 zbranih novinarjev iz vse Evrope.
»To, kar vam predstavljamo, ni vojna Fibe s komer koli, ampak poteze za napredek košarke. V središču pozornosti so državne članske reprezentance, ki so gibalo, lokomotive napredka košarke,« je bil jasen Koller. Predstavniki Fibe menijo, da se do zdaj reprezentance v domačih okoljih sploh niso kazale, zato jih posameznim matičnim zvezam niti ni uspelo marketinško prodati. Uradne tekme so izbrane vrste igrale le, če je država gostila prvenstvo. V soboto bo v Franciji zasedal odbor Fibe, ki bo analiziral letošnje EP in določil kriterije za pridobitev prvenstva 2017. To naj bi spet gostilo več držav, odločitev bo znana decembra. »Upamo, da nam uspe, da bomo gostili eno od skupin,« se dobrih vesti iz evropskih pisarn nadeja predsednik Košarkarske zveze Slovenije Matej Erjavec.
Nov ritem prvenstev
Prav eurobasket 2017 (kvalifikacije bodo potekale še po starem sistemu) bo pomenil prelom tradicije z novo ero. Po koncu prvenstva se bo začelo novo košarkarsko štetje, velika tekmovanja bodo na sporedu vsaka štiri leta, začenši z letom 2019, ko bo Kitajska gostila svetovno prvenstvo. Fiba je spoznala, da je v tekmi z nogometnim svetovnim prvenstvom in pozornostjo medijev v podrejenem položaju, zato je mundobasket prestavila na liho leto (2019, 2023, 2027). Tako kot olimpijske igre bodo tudi celinska prvenstva (torej tudi EP) na vsaka štiri leta (2021, 2025, 2029). »Že zdaj so težave, da se nekateri vrhunski igralci ne odzovejo, ker so preutrujeni, ali pa jim klubi ne dovolijo nastopa. Zdaj bo v vsakem štiriletnem ciklu eno poletje prosto,« opozarjajo pri Fibi. »Do zdaj so bile kvalifikacije za EP in SP zapletene. Ko ljudje ne razumejo več, so nujne spremembe,« je povedal Koller in pojasnil, kako bo v prihodnje. Za SP 2019 se bo merilo 32 evropskih držav (kvalifikacije bodo potekale kar 15 mesecev!), ki bodo razdeljene v osem skupin. Prve tri ekipe bodo napredovale v drugi krog, kjer bo 24 zasedb (štiri skupine po šest). Po tri najboljše iz vsake skupine (skupaj torej 12) si bodo zagotovile nastop na mundobasketu. Kvalifikacijske tekme bodo igrali februarja, junija in septembra. Za EP 2021 bodo kvalifikacije podobne, igrale se bodo v šestih terminih (november 2019–februar 2021).
Učili jih bodo loviti ribe
Kljub temu da so pri Fibi govorili, kot bi rož'ce sadili, je ostalo še kar nekaj odprtih vprašanj. Niso znali pojasniti, ali bodo klubi iz evrolige dovolili igralcem, da bodo med sezono vsaj dvakrat odšli na tekme državnih reprezentanc. »Dogovora ni, morda niti ne bo potreben,« je samozavestno dejal Novak. Velik problem bi utegnili imeti Francozi, ki imajo 7 ali 8 košarkarjev v ligi NBA, ki jih med sezono zagotovo ne bo v Francijo na tekmo državne reprezentance. »Bodo pa priložnost dobili preostali košarkarji, ki jih sicer ne bi bilo v ekipi,« je neprepričljivo trdil Kolller, ki verjame, da bodo NBA-jevci na voljo junija in septembra. Takšne težave bodo imeli še Američani in Kanadčani. V nogometu so nacionalne zveze deležne finančne podpore, v košarki pa tega še ni toliko (v najboljši meri zveza prejme po 100.000 evrov na leto). »Boljše je človeka naučiti loviti ribe kot pa mu ribo dati,« se je odzval Bogosavljev in spomnil, da bodo zvezam pomagali, da bodo znale »prodati« šest domačih tekem v kvalifikacijah. »Sliši se lepo, a Stožice lahko napolniš in zaslužiš le, če imaš v skupini Srbijo, Litvo, Španijo, Francijo ali Grčijo. V vseh drugih primerih si v minusu,« opozarja Matej Avanzo, ki je v zadnjih letih skrbel za marketing na KZS.
