Pozabljivi Maljković

LJUBLJANA – Igralci so drug za drugim poklapano zapuščali Stožice in vstopali v avtobus. Do velikih besed ni bilo nikomur, navijači so nekaj deset metrov višje utapljali slovenski poraz proti Franciji v številnih plastičnih čašah piva. Nasmeh je bil grenak, opogumljen pa s kakim promilom v krvi.

»Francija je močna ekipa, ima dolgo klop, v zasedbi sedem igralcev iz lige NBA, za nameček pa še pet takih, ki igrajo v vrhunskih klubih. Na vseh igralnih mestih so višji od nas,« je poskušal narod pa tudi sebe prepričati in tolažiti Božidar Maljković, najbolje plačani selektor v zgodovini slovenske košarkarske reprezentance. Ni bil zadovoljen, to je bil njegov veliki poraz. Pripeljali so ga, da osreči Slovence, to je napovedal že decembra 2010. Leta 2011 je pogorel, nič bolje se ni zgodilo letos, medalje spet ni. Z igro svojih izbrancev ni bil zadovoljen: »Moji igralci so se bali, da jih tekmeci blokirajo pri metu. Pa sem jim govoril, pa naj vas blokirajo. Pozval sem jih, da mečejo, kot znajo. Nič zato, če te blokirajo … Tudi Jordana so …«

Maljković je obžaloval slabo zapiranje pod obročem, kjer so se Galci občasno sprehodili kot na promenadi, skokov pa niti nismo več šteli, na koncu so jih zbrali 46. Kaj gre očitati Maljkoviću? V prvi vrsti prav gotovo to, da je pozabil na tri stvari: v igro ni poslal Nebojše Joksimovića, da ustavi Tonyja Parkerja. Da Nebojša to zna, je jasno – potrdil je že na tem prvenstvu, ko je v obrambi onemogočil Marca Belinellija in Vasilisa Spanulisa. Selektor je priznal, da ga je tu polomil. Zanimalo nas je tudi, kaj je čakal ob seriji 0 : 10, ko so Parker in soigralci ušli na 26 : 36, pa je dejal, da je varčeval minuto odmora za končnico, za nameček pa je pozabil v igro vrniti Gorana Dragića, ki je moral na klop zaradi manjše krvavitve.

Jokali so

Igralci so ob odhodu s parketa jokali. Razumljivo. Dva meseca so garali in se odrekali morju, soncu in plaži, vse za narodov blagor. Če že ni kruha, naj bo vsaj dobra košarka. »Bili so boljši,« je s solzami v očeh priznal Boštjan Nachbar, ki se je dotaknil zadnjih minut tekme, ko bi lahko odigrali drugače. »Dali smo žogo najboljšemu igralcu. Predolgo smo v tem vztrajali in bili brez ideje. To ne leti na Gogija in trenerja. Preostali smo premalo in preslabo gibali,« je zapravljeno obžaloval Nachbar, ki je priznal, da jih je negativno presenetil tudi zaostanek. »Nismo bili vajeni tega, da smo v takšnem položaju, 10 točk zadaj.« Za konec se je Dravograjčan zahvalil publiki in razkril: »Bili so izjemni! Hvala jim, tudi medalja bi bila za njih. Kar v publiko bi jo vrgel!« Pa tega, žal, ne bo. Mnogim ni bilo jasno, zakaj je tako malo, le 23 minut, igral Zoran Dragić, ki bi, tako se zdi, lahko igral dve tekmi skupaj. Neposredno smo ga vprašali, ali je sam zahteval katero od menjav: »Nisem bil utrujen. Dal sem svoj maksimum.« Francozi so bili premočni – 62:72, mojster Parker pa se je ustavil pri 27 točkah.