Slovenije in Latvije ne druži le za izbrance selektorja Jureta Zdovca grenak razplet obračuna v osmini finala tega evropskega prvenstva, temveč tudi zdaj že upokojeni as, sicer nekdanji košarkar Union Olimpije Roberts Stelmahers. Zdaj šteje 40 let in deluje kot pomočnik latvijskega selektorja. Proti Francozom v četrtfinalu Latvijcem ni šlo, čeprav so se prvi polčas dobro držali. »Bili smo potrpežljivi v obrambi, hitro smo se vračali. Nismo se predali, a to je Francija, ki je znala izkoristiti vsako našo slabost. Predobri so, da tega ne bi naredili,« je ocenil tekmo četrtfinala z domačini. Spomnili smo se tudi obračuna s Slovenijo, ki je ekipo z Baltika lansiral med osem izbrank. »Ni bilo velike zabave po zmagi, malce smo proslavili, saj nas 14 let ni bilo med osmimi najboljšimi v Evropi. Takoj smo se začeli pripravljati na novo tekmo,« je nadaljeval Stelmahers, tiskovni predstavnik reprezentance pa je razkril, da v Latviji vlada pravo veselje, ljudje tekme gledajo kar na mestnih trgih. Zmaga proti Sloveniji je v domovini sprožila pravo veselico. O tem Stelmahers pravi: »Dobro se nam je izšlo. Igralci so odigrali zelo dobro. Slovenija ima zmes mladih in izkušenih igralcev. Igrali ste dobro, a včasih se izgubi. Želim vam, da se prihodnjič bolje odrežete. A ne proti Latviji. Nekaj lažje se je bilo pripraviti na vas, ker se je vse vrtelo okoli Zorana Dragića in Jake Blažiča. Sam pomagam v naši reprezentanci po najboljših močeh. Kot pomočnik poskušam s svojimi pogledi pri obrambi in napadu predlagati morebitne rešitve. Glavni trener pa se mora odločiti, kakor mu ustreza. Opravljam tudi posamične pogovore z igralci, jim pojasnjujem, kaj točno želimo od njih,« pravi nekdanji branilec, ki je za Olimpijo igral od leta 2002 do 2004. Latvija na letošnjem eurobasketu ni igrala v popolni zasedbi. Nekaj so naredile poškodbe, nekaj pa zahteve v ligi NBA. Kristaps Porzingisņ je moral v New York, da se pripravi na svojo prvo sezono v najmočnejši ligi na svetu.
Sogovornik še vedno spremlja tudi dogajanje na slovenski klubski sceni. »Tudi kako tekmo slovenske lige kdaj pogledam. Vem tudi, da je bil Saša Zagorac MVP državnega prvenstva. Me je pa presenetilo, kdo je prvak. Za to ekipo (Tajfun, op. a.) nisem še nikoli slišal. V stiku sem s Tomom Mahoričem, srečala sva se v Sloveniji. Slišim se tudi s Sašem Filipovskim, ki se je pri meni pozanimal za nekaj igralcev,« razkrije, s kom iz Slovenije je v rednem stiku. Pred časom ga je klical novi trener Olimpije Gašper Potočnik, ki je spraševal o njegovem rojaku Rolandsu Zakisu. »Pri meni je igral dve sezoni, rad ga imam, potem je šel korak naprej. Je močan in discipliniran košarkar, ki pa mu mora trener dati pravo vlogo v ekipi. Kot vsi ima tudi on nekaj slabosti,« je realen Stelmahers, ki upa, da se bo tako dobro navadil na slovensko okolje, kot se je on. »Bili smo super ekipa, pomagali so mi vsi, predvsem pa Vladimer Boisa in Jasmin Hukić. Skupaj smo hodili na kavo in kokto! Pogrešam tiste čase, Ljubljano, navijače in strokovni štab,« je Roberts kar malce nostalgičen. Letos poleti je z družino potoval na hrvaško obalo, a se je ustavil v Ljubljani in obujal spomine. V minuli sezoni je sedel na klopi Ventspilsa. Kje bo nadaljeval delo, pa še ne ve.