Manca in Mia za košarko živita srečnih trinajst ur

Tudi Ljubljana je vendarle s polnimi pljuči zadihala košarkarsko, čeprav napol prazne Stožice na uvodnih tekmah drugega dela EP tega še niso potrdile. So pa v pravi formi vse prostovoljke in prostovoljci, ki so, to jim z veseljem priznamo, poleg navijačev srce tega prvenstva. V to armado tistih, ki so dali slovenski košarki na voljo svoj prosti čas, spadata tudi 25-letna Kranjčanka Manca Ličen in 19-letna Mia Kristan iz Ljubljane.

Dekleti sta se spoznali v Kopru, kjer sta volontirali uvodni del prvenstva, odgovorni pa sta bili za medije. »Dela ni manjkalo, je pa bilo precej bolje organizirano, kot je v Ljubljani. Morda tudi zato, ker nas je bilo manj,« uvodoma pove Manca, Mia pa prizna, da so bili na Obali tudi bolj sproščeni. Med prvenstvom sta si morali najti prenočišče, saj tega organizator ne zagotovi. Manca je spala v stanovanju, ki ga ima v Kopru, saj tam študira diatetiko in ekonomijo. Mia, študentka ekonomije, pa v družinskem vikendu v Piranu. »Radi imava košarko, zato sva tu,« povesta, in si ne ženeta k srcu dejstva, da delata brezplačno. »Če ne bi bilo tega tekmovanja, ne bi spoznali toliko prijetnih oseb, pa tudi prvenstva si ne bi mogli ogledati na takšen način.« Manca je prvič v vlogi prostovoljke, Mia pa je že lani pomagala po svojih najboljših močeh na evropskem prvenstvu do 20 let. »Tu nisva zaradi denarja, to je najin hobi, imava se fajn,« še pristavita. Med tekmovanjem ni manjkalo zanimivih prigod. Manco je ruski novinar poprosil, da ga pospremi do striptiz bara, Mia pa se je malce zmedla in uvodni dan namesto na novinarsko konferenco odpeljala ven iz dvorane.

Delovni dan se za naši sogovornici začne ob 12. uri, traja pa do zgodnjega jutra, okoli enih zapuščata Stožice. »Po vsakem dnevu sledi še sestanek, kjer pogledamo, kaj je bilo dobro in kaj je nujno popraviti,« dodata volonterki, ki sta v stoženski dvorani razporejeni na različna delovna mesta. »Dela ne manjka, a z veseljem priskočiva na pomoč.« Da sta urejeni, so poskrbeli organizatorji, ki sta ju opremili v lične majice in trenirke, za mrzle in deževne dni je tu vetrovka. Košarke sami nista nikoli igrali, a imata košarkarje še kako radi, tudi okus imata skupen. Manca je navdušena nad Fincem Gerardom Leejem, medtem ko je Mii najbolj všeč Petteri Koponen. V slovenski vrsti ju je najbolj navdušil Edo Murić, slovenski reprezentanci pa napovedujeta vsaj polfinale. »Tekem pa bolj malo vidiva, oči imava ves čas na pecljih, da pomagava in vsa na voljo obiskovalcem,« razbijeta še en stereotip, da si prostovoljci lahko ogledajo vse tekme. Tudi zavoljo tega si vse prostovoljke in prostovoljci zaslužijo eno veliko pohvalo.