Slovenija gre naprej, po petih tekmah v Celju je jasno, da so bile tri zmage dovolj, dva poraza za konec pa resda nepotrebna, a na srečo prav tako nič usodna. Še več, v slovenskem taboru se strinjajo, da jih bosta prav zgodovinska poraza proti Hrvaški, ki jih je premagala prvič po 18 letih, in Poljski, s katero še sploh niso izgubili, dala dodatnih moči. Tako meni tudi kapetan Jaka Lakovič, ki še ni ujel prave forme. »Verjeli smo, da bomo prišli v Ljubljano neporaženi. Potem pa sta se zgodila ta dva poraza kar prek noči. A to je prvenstvo. Favoriti so se opekli tudi v drugih skupinah,« je Lakovič priznal, da sta ga poraza šokirala. »Igrali smo brez energije, ki je kar ni in ni bilo. To moramo rešiti in ugotoviti, kje se je izgubila,« opozarja kapetan, ki na tem prvenstvu ne blesti, tudi njegova minutaža je skromna, poškodba hrbta je pustila posledice. Porazi so koristni le, če se iz njih kaj naučiš. »Časa za takšne analize in gledanje nazaj preprosto ni. Ritem prvenstva je oster, do igralcev neprijazen. Treba je gledati naprej,« opozarja 35-letni organizator igre.
Ah, ta cona
Ne glede na izkušene igralce ima Slovenija še vedno težave s cono. »Proti Hrvaški smo igrali, kot bi bili v počasnem posnetku. Povsem so nas omrtvili, mi pa smo kar pozabili na hitre gibe, kroženja žoge ni bilo. Povrhu so Hrvati ujeli vse naše rotacije, na odprte mete smo lahko kar pozabili.« Ta cona postaja kar nočna mora za Slovence, s tem se strinja tudi Jale: »Med pripravami smo ji namenili precej časa. Tudi na dveh tekmah smo jo preizkusili, a očitno premalo, da bi zadeve stekle.«
Izvemo, da je strokovni štab pripravil nekaj sistemov za cono. »Napake pa delamo mi, ker teh zadev ne izvajamo dovolj dobro. Volja ni problem, motiv prav gotovo ne, zbranost pa žal ni bila na ravni, na kakršni bi morala biti. Nismo ravno strelska ekipa, odprte mete pa že moramo zadeti,« je samokritičen Lakovič, ki pa v isti sapi zanika, da je ekipa poletela po uspehu nad evropskim prvakom.
Jutri se začenja zares – popravnih izpitov tako rekoč ne bo, na meniju slovenske reprezentance so Italija (jutri), Grčija (v soboto) in Finska (v ponedeljek). Lakovič vse ekipe dobro pozna. »Grki bodo kljub slabšemu zaključku v prvem delu zelo nevaren tekmec. Finci so prijetno presenečenje. Gledal jih nisem, a kot sem slišal, igrajo lepo, zabavajo se, pa še pritiska ne čutijo. Italijani pa so zgodba zase. Pravočasno so našli formo, v ekipi so vloge točno porazdeljene, imajo tudi izjemnega Gigija Datomeja. Bil je najboljši igralec italijanske lige, na prvenstvu v Sloveniji pa namesto na krilu igra bližje košu, na položaju krilnega centra. Odlično mu gre.«
Spočiti in z navijači
V Celju so se navijači izkazali, Lakovič upa, da bo tako tudi v Ljubljani, čeprav meni, da so navijači jezni na njih. »Zavedamo se, da smo z dvema porazoma razočarali navijače, ki so si zaslužili pet zmag, ne samo treh. Vabim vse v Stožice, da nas podprete in pomagate!« »Preselili smo se v Ljubljano, predvsem pa smo se naspali. V zadnjih dneh smo legli okoli tretje, četrte ure zjutraj. Bilo je naporno, še bolj so počitek potrebovali tisti, ki več igrajo. Zdaj nam bo lažje, jutri bomo pravi!« obljublja Lakovič, ki velja za najboljšega pevca med reprezentanti. Kot smo izvedeli, najglasneje in najbolj ubrano zapoje partizansko Hej, brigade! Sicer pa Jale že razmišlja, kaj bi s soigralci kupil za darilo Gašperju Vidmarju, ki 14. septembra slavi rojstni dan. »Morda mu kupimo kar zlati zob, ker je enega v boju s Španci izgubil,« sklene Jaka.
