CARIGRAD – Le redki slovenski košarkarji so šli po zgodovinski polfinalni zmagi v posteljo pred zoro. Kapetan Goran Dragić je danes stopil pred novinarje in zbral prve misli. Ob evforiji, ki vlada v Sloveniji, počasi dojema, kaj je naredila reprezentanca. Samozavestno poudarja: »Gremo po zlato in upam, da nas bo v Sloveniji pozdravilo čim več ljudi.«
»Imeli smo pozno večerjo, nato smo se skoraj do jutra malce veselili, danes pa nas čaka regeneracija. Mislim, da se sploh še ne zavedamo, kaj smo naredili. Vse skupaj se mi zdi kot v pravljici,« je uvodoma dejal Goran. »Ne čutimo pretirane evforije, čeprav vemo, da je Slovenija na nogah. Tako smo osredotočeni na svojo nalogo, da bo verjetno to prišlo za nami. Morda v ponedeljek na sprejemu v Ljubljani. Upam, da nas bo pozdravila velika množica ljudi.«
Izklopil telefon, živeti mora v svojem balončku
Čestitke so igralcem deževale z vseh strani, tako da je Dragić kar izklopil telefon. »Opravičujem se vsem, ki jim nisem odpisal. Enostavno je toliko sporočil, da je nemogoče vse prebrati in odgovoriti. Zato sem dal telefon v zadnjih treh, štirih dneh kar stran. Moram živeti v svojem balončku in se čim bolj izolirati ter pripraviti na tekmo.«
Čeprav ima Slovenija že zagotovljeno medaljo, pa je jasno, da zdaj reprezentante zanima le še zlato. »Obrnili smo list, razmišljamo že o finalu. Danes nas s fanti čaka skupna večerja, nato si bomo skupaj ogledali polfinale med Rusijo in Srbijo, jutri pa trening in priprave na finale. Dokazali smo, da igramo najboljšo košarko na turnirju. Sicer smo osvojili medaljo, a s srebrom se ne smemo zadovoljiti. Gremo po zlato. Zanj bomo morali še enkrat pokazati vse to, kar nas krasi na tem prvenstvu.«
Za vse življenje
Dragić ve, da je v Sloveniji velika evforija in da se v Turčijo valijo množice slovenskih navijačev. »Škoda, da prvenstvo ni bližje Slovenije, saj bi bila cela dvorana obarvana v zeleno. Hvala za podporo, tako tu v kot prej v Helsinkih. Vemo, da sta obe destinaciji daleč in dragi, a Slovenci znova dokazujemo, da znamo ceniti uspešne športnike. Proti Španiji nam je njihova pomoč prišla zelo prav. Izjemno je bilo napadati na tisti koš, za katerim je bilo vse zeleno in se je razvijala ogromna zastava Slovenije. To je tisto, kar naredi evropsko prvenstvo čarobno in zaradi česa se ga bom spominjal celo življenje. Upam, da bo v finalu več kot pol dvorane naše.«
Kapetan Slovenije se lahko poslovi od reprezentančne kariere z zlato medaljo in nazivom najboljšega igralca prvenstva (MVP). »To bi bilo res lepo. Vseeno mi je za MVP, samo da dvignem pokal. To sem si želel, ko sem bil majhen, ko sem igral na Iliriji, Slovanu, ko še nisem vedel, da bom profesionalen košarkar. Ko sem še gledal Jugoslavijo. Če bomo to dosegli, bo nepozabno,« pravi Dragić.
